Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani v sodelovanju s partnerji postavil testne klopi v ekološko občutljivih in klimatsko zelo različnih okoljih: v Seči, na Veliki planini, v Biljah in Ljubljani. Z uporabo inovativnih tehnologij želijo izboljšati uporabnost in trajnost tradicionalnih lesenih struktur ter s tem ekonomiko rabe teh materialov in posledično izboljšati okoljski vtis.

Prof. dr. Miha Humar je povedal, da so testne kropi opremili s senzorji za merjenje vlažnosti lesa, kar bodo spremljali več let. Na osnovi podatkov bodo pripravili analize in ocenili življenjsko dobo vključenih vrst lesa v določenem klimatskem okolju. S tem želijo povečati uporabo avtohtonega lesa, saj ima z ustreznimi zaščitnimi sredstvi in inovativnimi tehnikami obdelave primerljivo obstojnost kot eksotični les ali plastični materiali.

Vsaka klop je sestavljena iz petih različnih materialov avtohtonega lesa iglavcev: smreke, rdečega bora, macesna, termično modificirane smreke in z biocidnim sredstvom (silvanolin) zaščiten les smreke. Senzorji merijo vlažnost posameznih materialov, kajti ravno vlažnost je ključni dejavnik, ki določa življenjsko dobo lesa.

S pomočjo pridobljenih podatkov bo po enem letu mogoče oceniti, kateri izmed testiranih materialov je najprimernejši za uporabo v določenih klimatskih pogojih. S pridobljenimi rezultati se lahko znatno vpliva na povečanje uporabe sonaravnih materialov in s tem prispeva k ohranjanju okolja ter ekonomiki uporabe lesa, predvsem v tradicionalnih panogah, kot so kmetijstvo, pomorski promet in turizem.

Med cilji projekta je za večjo uporabo naravno obnovljivih materialov po končanem projektu tudi povezava gospodarskih družb, ki proizvajajo sredstva za zaščito lesa, in tistih, ki takšen les uporabljajo. S tem želijo projektni partnerji doseči sozvočje trajnostnih pristopov z ohranjanjem okolja, kulturne krajine in kulturne dediščine lesa na ekološko občutljivih območjih in v tradicionalnih panogah.