Zamenjati se bo moralo kar nekaj generacij, da bodo potrošniki pozabili razliko v okusih in užitku, ki ga daje naravno meso. 

Prav tako še ni jasno, kaj sintetična beljakovinska živila sploh pomenijo za zdravje ljudi. Ta tveganja zanemarjamo, obenem pa so taisti ljudje notorični nasprotniki gensko spremenjene soje. 

“Tudi Evropska komisija, da ne bo pomote, se ukvarja s to dilemo. Do predvčerajšnjim, če ne tudi danes, so bile za prehrano živali prepovedane enocelične beljakovine, ki bi pomembno pocenile rejo, danes pa taisti organ gladko odobri prehrano ljudi z insekti,” za Kmečki glas piše Marko Višnar iz Ljubljane.

“Ob teh nedoslednostih se krepi spoznanje, da gre predvsem za vplive interesov, ki pač znajo, ali pa ne, pritisniti na prave tipke v Bruslju in si izboriti zeleno luč. Bruselj, ki očitno tudi ni imun za korupcijo, pa ne loči med raznolikostjo razmer v novodobni inačici »rimskega cesarstva« in z ukrepi za sanacijo razmer na živinorejsko razbohotenem Severu duši temeljno samooskrbo in prehransko neodvisnost na diametralno drugačnem Jugovzhodu. Kaj bo, če bo, po njegovem razpadu, se »cesarstva« seveda ne tiče,” zaključuje Višnar.