Kakovostnih orehov ne bo brez zatiranja orehove muhe

24 junija, 2020
0
0

Čeprav je množičnost napadov škodljivca precej odvisna od vremenskih razmer v posameznem letu in se tudi škoda, ki jo povzroča, razlikuje iz leta v leto, si tržne pridelave orehov brez varstva pred orehovo muho ne moremo več zamišljati. Zavarovati je potrebno tudi posamezna drevesa, ki rastejo na kmečkih dvoriščih ali večjih vrtovih, saj so pomembni za oskrbo gospodinjstev. 

O tem, kako prepoznati orehovo muho, zmanjšati njeno števičnost ter pridelati kakovostne orehe, sta strokovni nasvet za Kmečki glas napisala dr. Anita Solar iz Biotehniške fakultete, Raziskovalno polje za lupinarje Maribor, ter mag. Jože Miklavc iz KGZS – Zavod Maribor.

Orehova muha (Rhagoletis completa Cresson) sodi med sadne muhe in je sorodnica češnjeve, breskove in oljčne muhe. Odrasla orehova muha je dolga 5 mm, ima rumenkastorjavo telo s prelivajoče zelenkastimi očmi. Ščitek je bledo rumen, noge so pri samici rumene (slika), pri samcu pa je stegno rjave barve. Na prosojnih krilih so jasno vidne štiri prečne črte, zadnji dve sta povezani v črko V. Po tem vzorcu se orehova muha loči od drugih. Zlasti pomembno je razločevanje od češnjeve muhe, ki ima na krilih še dodatno peto črno črto, ki je tanka in poteka od zunanjega roba kril proti sredini. Češnjeva muha se pojavlja tudi bolj zgodaj v sezoni.

Razvojni krog

Orehova muha ima eno generacijo letno. Prezimuje v obliki sodčaste bube v tleh, 5 do 20 cm globoko. Prve muhe izletijo iz zemlje sredi julija, zadnje lahko najdemo vse do začetka oktobra. Če sta pomlad in začetek poletja zelo deževna ali izjemno vroča, se izletavanje prvih muh zavleče v konec julija ali celo prve dni avgusta. Približno sedem dni po izletanju iz tal pride do parjenja, še en teden kasneje samice odložijo jajčeca na zelene orehe, tik pod povrhnjico zelene lupine. Vsaka samica odloži od 200 do 400 jajčec, običajno v skupinah po 15 na spodnjo stran še nezasedenega plodu. 4 do 7 dni kasneje se iz jajčec izležejo ličinke ali žerke, ki so umazano bele do rumenkaste barve, brez glave in nog, dolge 0,8 do 1 cm. Po 30 do 40 dneh odrasle žerke zapustijo plod in se zabubijo v tleh, kjer počakajo do naslednjega poletja.

Znamenja napada

Poškodbe na plodovih povzročajo žerke, ki vrtajo rove v meso zelene lupine. Ta se razkraja in spremeni v zdrizasto gmoto, ki je črne barve zaradi sproščenih taninov. Navzven oreh ohrani prvotno obliko, zelena lupina na napadenem mestu potemni in se zmehča, povrhnjica pa ostane nepoškodovana. Ko žerke zapustijo plod, se zunanja povrhnjica plodov prilepi na notranjo olesenelo luščino, ki počrni. Tak plod predčasno odpade, pogosto pa se obdrži na drevesu še v pozno jesen ali celo zimo. Zaradi taninov počrnijo tudi jedrca, ki zakrnijo v svojem razvoju, na njih se pogosto naselijo razne glive in plesni. Velja, da zgodnje muhe, ki se pojavljajo v juliju in avgustu, povzročijo dosti večjo škodo in lahko popolnoma uničijo velik del pridelka. Pri poznejšem napadu (septembra) je škoda manjša, saj orehi dozorijo, še preden se zaključi poletni del razvojnega cikla orehove muhe. Ponavadi počrnijo samo luščine, jedrca pa so le nekoliko temnejša in še vedno užitna.

Škoda

Orehova muha prizadene pridelek tako po kakovosti kot po količini. Slovenske izkušnje kažejo, da je v najslabših primerih lahko napadenih do 100 % plodov na posameznem drevesu. Med znanimi sortami so najpogosteje napadene sorte Rasna, G-139 in Chandler, najredkeje pa sorti Franquette in Fernor. Ko pa do napada orehove muhe že pride, lahko tudi manj dovzetne sorte utrpijo veliko škodo. Pri močnem in zgodnjem napadu so plodovi tudi do 2 g lažji od zdravih, več je tudi nerazvitih, zelo drobnih orehov. Jedrca napadenih plodov so do 1,2 g lažja, izplen jedrc pa celo do 7 % manjši kot pri nenapadenih plodovih. Več kot polovico jedrc je lahko črno obarvanih, do ene tretjine vseh jedrc pa povsem črnih ali zakrnelih. Okrog polovica nerazvitih jedrc je tudi plesnivih. Jedrca iz napadenih plodov so manj hrustljava in slabšega okusa. Tanini, ki se sproščajo pri razkroju zelene lupine, povzročijo, da so jedrca grenka. V njih se spremeni tudi količina in sestava fenolnih spojin.

Spremljanje orehove muhe

Varstvo orehov temelji na spremljanju pojava orehove muhe v domačem nasadu ali na posameznih drevesih. Za to uporabljamo rumene lepljive plošče, ki z barvo privabljajo muhe. Poleg plošče moramo uporabiti tudi vrečko s sredstvom, ki orehovo muho še dodatno privablja k plošči (atraktant). Ugotovili smo, da največ orehovih muh privabljajo plošče Rebell amarillo in Pherocon Trece, ki imata v originalni izvedbi že dodane vrečke z atraktantom. Obesimo jih v prvi polovici julija. Za 1 hektar velik nasad potrebujemo dve plošči z atraktantom. Eno obesimo na višino 2 m, drugo približno 5 m od tal, v senčni del krošnje, v bližino orehov. Ne smejo se dotikati listov. Plošče pregledujemo vsake tri dni. Po prvem ulovu je čas za škropljenje.

Kemična zaščita

Metoda kemičnega varstva vključuje škropljenje z insekticidom, kateremu dodamo beljakovinsko vabo, ki deluje kot privabilno sredstvo ali atraktant in privablja orehovo muho v poškropljeno krošnjo. Kot atraktant  najpogosteje uporabljamo pripravek Nutrel, ki ga imajo orehove muhe rade. Ko se z njim prehranjujejo, zaužijejo tudi insekticid in se zastrupijo.

V Sloveniji so za zatiranje orehove muhe registrirani insekticidi, kot so Laser 240 SC, Laser plus in Imidan 50 WG.

S pripravljeno škropilno brozgo poškropimo približno tretjino drevesne krošnje na severni ali vzhodni strani, tako da za vsako odraslo drevo porabimo do 3 litre škropilne brozge. Uporabimo škropilno palico, s katero poškropimo vsaj do višine, kjer smo namestili kontrolno rumeno ploščo. Pri tem je pomembno, da uporabimo šobe, ki oblikujejo večje kapljice.

Prvo škropljenje opravimo, ko se na rumene plošče ujamejo prve orehove muhe, običajno v drugi polovici julija. Zatem enkrat na teden še vedno spremljamo ulov škodljivca na ploščah. Ob vsaki kontroli si število orehovih muh zapišemo in jih odstranimo s plošče, da vedno vemo, koliko se jih je ujelo v določenem obdobju. Ob ponovnem ulovu škropljenje še enkrat ali dvakrat ponovimo, v presledku enega do dveh tednov. Če pride do obilnih in močnih padavin (več kot 10 litrov dežja), škropljenje ponovimo takoj, ko se drevesa posušijo in se vreme vsaj deloma ustali. Pri tem upoštevamo v navodilih navedene koncentracije, dovoljeno število škropljenj in karenco.

Za varstvo posameznih dreves lahko uporabimo tudi okrogle zaprte posode Decis trap orehova muha. Zgornji del posode je v notranjosti impregniran z insekticidom, v spodnjem delu pa je porozna vrečka z atraktantom, ki privablja orehove muhe, da vletijo v posodo. Tam zaužijejo insekticid in se zastrupijo ter ostanejo v posodi. Posode obesimo sredi julija, na vsako drevo po eno, 4 do 5 m visoko v krošnjo drevesa. Ker je atraktant v vrečkah precej hlapen in s časom izgublja učinkovitost, posode po enem mesecu zamenjamo z novimi.

Prekrivanje tal

Posamezne orehe, predvsem na vrtovih blizu stanovanjskih hiš, lahko učinkovito zavarujemo pred orehovo muho s prekrivanjem tal pod drevesi. Za to vzamemo svetlo ponjavo, na primer kopreno za spomladansko prekrivanje vrtnin, ki prepušča svetlobo in dež. Velika mora biti vsaj toliko, kolikor je velik obseg krošnje oreha. Sredi julija jo pritrdimo na deblo in na vseh robovih. Orehova muha, ki bo zlezla iz zemlje, zaradi ponjave ne bo mogla odleteti na drevo in povzročati škode. Ponjava mora biti čvrsto pritrjena in cela vse do začetka septembra. Metoda ni stoodstotna, ker nekaj orehovih muh še vedno prileti iz soseščine. Na daljši rok in ob sočasnem ukrepanju lastnikov dreves v celi soseski pa je ta način varstva povsem primerljiv kemičnemu.

Odstranjevanje napadenih plodov

Za orehovo muho je značilno, da se žerke potem, ko zapustijo plodove, zabubijo pod ‘svojim’ orehom, na katerem so delale škodo. Populacijo škodljivca bomo precej zmanjšali, če bomo izpod drevesa sproti odstranjevali odpadle, od orehove muhe napadene plodove. Še zlasti to velja za tiste orehe, v katerih so še žive žerke. Takšne plodove zgrabimo in zdrobimo ali zažgemo. S tem bomo preprečili, da bi se žerke zabubile v tleh, zaradi česar bo populacija orehove muhe prihodnje leto manjša.

Orehova muha je razširjena po celi Sloveniji. Povzroča veliko škodo in jemlje voljo manjšim in večjim pridelovalcem orehov. Napada tako imenovane kmečke orehe kot tudi novejše žlahtne sorte. Zato se je treba spoprijeti z njo na enega od naštetih načinov. Pri tem je ključno spremljanje pojava škodljivca, ki naj traja od sredine julija do začetka septembra. Delovanje naj bo preventivno, ukrepamo takoj, ko zaznamo prisotnost orehove muhe na svojem drevesu ali v nasadu. Pozorni moramo biti vse do poznega poletja, da nas dva ali tri tedne pred zorenjem na drevesu ne presenetijo sicer lepi in normalno razviti, a črni orehi.