Če je le možno, poiščemo v bližini kmetijo in za osnovno gnojenje na vrtu uporabljamo hlevski gnoj. Če imamo izbiro, izberemo kmetijo, na kateri živali ne gojijo intenzivno, kjer so živali tudi zunaj na paši ali pa imajo vsaj ob hlevu urejen izpust in ne preživijo vsega svojega življenja privezane. Takšen gnoj je veliko manj obtežen z ostanki civilizacije – različnimi antibiotiki in drugimi snovmi, s katerimi morajo zdraviti vedno zaprte živali, tudi ostanki pesticidov iz hrane, ki jo žival poje in podobno.

Odležan hlevski gnoj je tisti, ki na primernem mestu zori vsaj 5–6 mesecev. Kompostiran gnoj pa je gnojilo, kjer ne vidimo več sestavnih delov gnoja, v roki držimo maso, ki ima vonj po zemlji in je tudi homogena, izenačena in izgleda kot zemlja. 

Boljši kakor čisti hlevski gnoj je kompostiran gnoj. Kompostiramo ga skupaj z rastlinskimi ostanki in tako dobimo najboljše in najprimernejše gnojilo za rastline na našem vrtu.

Nikoli ne apnimo vrta skupaj z gnojenjem s hlevskim gnojem. Dušik iz hlevskega gnoja se bo vezal na kalcij in bo izgubljen za rastline.

Hranila se z gnoja sproščajo počasi, tudi dušik. Dokazano je, da so hranila iz hlevskega gnoja za rastline na razpolago najmanj tri leta. Zato je smiselno isto površino na vrtu gnojiti samo vsaka tri leta.

Za vse, ki imajo na vrtu pri hiši dovolj prostora, je torej bolje, da nabavijo svež gnoj spomladi in ga na primernem prostoru ob hiši kompostirajo, jeseni pa uporabijo kot najboljše gnojilo na svojem vrtu.

Več o uporabi organskih gnojil na vrtu ter o različnih vrstah gnoja, kot so goveji, svinjski, konjski in kurji gnoj ter ovčji, kozji in zajčji gnoj, pa v Kmečkem glasu (9. marec 2022).

NE SPREGLEJTE IZVRSTNIH VRTNARSKIH PRIROČNIKOV MIŠE PUŠENJAK. Polistate in naročite jih s klikom na naslovnice.