Teritorij Izraela meri 20.770 km², skupaj z Golansko planoto in vzhodnim Jeruzalemom pa 22.072 km². Jug države zavzema puščava Negev, na severu se nahajajo hribovita in gorska območja Golanske planote, na zahodu ob Sredozemskem morju pa živi preko 70 % izraelske populacije.

Na površini, primerljivi s Slovenijo, je konec lanskega leta živelo 9,15 milijona prebivalcev, za katere se trudijo pridelati čim več hrane, žal pa omejena kmetijska zemljišča in vodni viri Izraelu preprečuje samooskrbo s hrano.

Z vidika prehrane uvažajo predvsem veliko žit. Kmetijstvo Izraelu prinaša 2,5 % BDP.

Ko so Judje v poznem 19. stoletju začeli s ponovnim naseljevanjem svoje zgodovinske domovine, so bila njihova prva prizadevanja usmerjena v spreminjanje neplodne zemlje v rodovitna polja.
Od neodvisnosti Izraela leta 1948 se je skupna obdelovalna površina povečala za skoraj trikrat, na približno 1,1 milijona hektarjev, od tega je pol milijona hektarjev namakanih – predvsem nasadi sadja ter pokrite površine, kjer v rastlinjakih pridelujejo raznovrstno zelenjavo. V zimskih mesecih je Izrael rastlinjak Evrope, izvažajo paradižnik, papriko, kumare, melone, jagode, kivi, mango, avokado, široko paleto agrumov ter tudi cvetje.

Skrivnost sedanjega kmetijskega uspeha Izraela je v tesni interakciji med kmeti in raziskovalci, ki jih financira vlada in sodelujejo pri razvoju in tehnološkem napredku v vseh kmetijskih panogah. Z namakalnimi tehnikami, vključno z napravami za razsoljevanje vode, predstavljajo zmagovalno izvozno zgodbo.

V Izraelu zaradi suš in pomanjkanja vode reciklirajo več kot tri četrtine odplak, kar je največ na svetu. Tako pridobljena voda pokriva veliko potreb po namakanju različnih kultur. Seveda ta voda ni poceni, vendar so izraelski kmetje zadovoljni, ker lahko namakajo, kolikor je treba oz. kolikor zahteva njihova pridelava.

Puščavsko kmetijstvo

Eden največjih uspehov Izraela je tako imenovano puščavsko kmetijstvo. Puščava Negev, ki pokriva več kot polovico države, se je v zadnjem stoletju dejansko zmanjšala, ker je kmetijska dejavnost spremenila pesek v zelena polja, kar je nasprotno trendu drugod po svetu, kjer se puščave večajo.
Tehnologija kapljičnega namakanja je omogočila, da se dragoceni in redki vodni viri puščave Negev uporabljajo za gojenje pridelkov. Med najpomembnejšimi pridelki, ki jih gojijo v izraelski puščavi, so češnjevi paradižniki, ki jih izvažajo po vsem svetu. Zakaj?

Češnjev paradižnik, gojen v Negevu, je zaradi edinstvenih lastnosti mineralov, ki jih najdemo v puščavski vodi, trikrat slajši od tistega, ki je pridelan drugje. Slajša je tudi tod pridelana paprika, kmetje v Negevu pa zdaj preizkušajo vzgojo edinstvenih in nenavadnih pridelkov, kot je paradižnik z okusom po citrusih ter oblikovan kot datlji.

Poprovec je veliko drevo …

… z drobnimi plodovi.