Kdor obišče Izrael, spozna tudi svetovno znane znamenitosti: Mrtvo morje, najstarejše mesto na svetu Jeriho, ki je staro 10.000 let, Qumran, kjer so našli najstarejše zvitke s svetopisemskimi besedili, Masada pa je starodavna utrdba, zgrajena po naročilu Heroda Velikega, kamor se je leta 70 zateklo 960 judovskih upornikov. Ko so Judje videli, da jih bodo Rimljani zajeli, so se odločili za množično smrt. Trdnjava Masada spada pod Unescovo svetovno dediščino.

V Kumranu je leta 1948 beduinski pastir, ki je iskal pobeglo ovco, v votlini našel zelo dobro ohranjene t. i. mrtvomorske rokopise, zvitke s svetopisemskimi besedili iz časa Kristusa in starejšimi, ki so skoraj popolnoma identična z 900 let mlajšimi rokopisi. Kumranski rokopisi dokazujejo, kako natančno se je prepisovalo Sveto pismo.

Rimsko pristanišče Cezareja je bilo leta 18 pred Kristusom zgrajeno v čast cesarja Heroda Velikega, ki si je tu kljub nemogočim naravnim razmeram (plitvo morje) odprl pomorsko pot v svet. V amfiteatru v Cezareji je tudi sv. Pavel čakal ladjo, da se odpravi proti Rimu, in tu se je moral zagovarjati zaradi širjenja Kristusovega nauka. Skliceval se je na cesarja, kar je bilo po rimskem pravu dovolj, da je bil oproščen. Na Heroda, enega največjih graditeljev svojega časa, spominja tudi Herodium, umetno postavljen grič, visok 758 metrov, na robu izraelske puščave, ki so ga seveda zgradili sužnji.

Ve­li­ko trid­nev­je v Sve­ti de­že­li

Po cvet­ni ne­de­lji, ko je Je­zus na oslu (med Judi sim­bol po­niž­no­sti in pri­prav­lje­no­sti slu­ži­ti) slo­ve­sno pri­jez­dil v Je­ru­za­lem in so ga Jud­je poz­drav­lja­li s pal­mo­vi­mi in oljč­ni­mi ve­ji­ca­mi ter vzkli­kali Ho­za­na, je ob na­sled­njem pri­ho­du v tem­pelj raz­me­tal bla­go šte­vil­nih tr­gov­cev ter se hu­do­val, ker so iz bož­je­ga sve­tiš­ča na­re­di­li trž­ni­co. S tem si je na­ko­pal so­vraž­ni­ke med ljud­mi, Pon­cij Pi­lat, ta­krat­ni če­trt­ni ob­last­nik v Ju­de­ji, pa se je zbal za svoj vo­dil­ni po­lo­žaj. Na zah­te­vo ljuds­tva ga je ob­so­dil na smrt s kri­ža­njem.

Ko da­nes obiš­češ Je­ru­za­lem z oko­li­co, spoz­naš vse kra­je, kjer je bil zad­nje dni pred smrt­jo Je­zus. V kra­ju Bet­fa­ge na Olj­ski gori, ki le­ži na hri­bu nas­pro­ti je­ru­za­lem­ske­ga ob­zid­ja, je cer­kev v spo­min na cvet­no ne­de­ljo. Na gori Sion je dvo­ra­na zad­nje ve­čer­je, kjer je Je­zus z dva­naj­steri­mi apo­sto­li zad­njič večerjal ter na­ka­zal, da ga bo Juda iz­dal. Od tu je šel čez po­tok Ce­dron v vrt Get­se­ma­ni na Olj­ski gori, kjer je med mo­li­tvi­jo po­til kr­va­vi pot, ker je ve­del, da ga ča­ka trp­lje­nje, Juda Iš­ka­ri­jot pa ga je za 30 sre­br­ni­kov s po­lju­bom iz­dal.

Na vhodnih vratih cerkve sv. Petra z imenom Pri petelinjem petju je na reliefu tudi petelin. Na mestu, kjer stoji cerkev, je bila Kajfova palača, kjer so Jezusa zasliševali, in ječa, v kateri je bil zaprt, potem ko so ga vojaki privedli z Oljske gore. Tu je Peter Jezusa zatajil, zato je pod fresko v cerkvi napis Non novi illum – Ne poznam ga. Ob vznožju bakrenih vhodnih vratih pa v latinščini piše: Danes petelin ne bo zapel, dokler me trikrat ne zatajiš.

Zatem so ga vo­ja­ki od­pe­lja­li v je­čo, in pre­den je na­sto­pi­lo ju­tro ter je pe­te­lin za­pel, ga je tri­krat za­ta­jil celo apo­stol Pe­ter. Na­sled­nji dan sta sle­dila so­je­nje ter ob­sod­ba. Ker je bil rav­no čas ju­dov­ske­ga pri­prav­lja­nja na ve­li­ko noč, je bilo tre­ba ves po­sto­pek hi­tro kon­čati. Če­prav je Pi­lat de­jal, da na njem ne naj­de no­be­ne kriv­de, je na zah­te­vo ljuds­tva opro­stil Ba­ra­bo, Je­zu­su pa so po bi­ča­nju in kro­na­nju s tr­nje­vo kro­no na­lo­ži­li križ, ki ga je ne­sel na Kal­va­ri­jo (he­brej­sko Gol­go­ta). Da­nes po tej poti od An­to­ni­je­ve pa­la­če do Kal­va­ri­je, ime­no­va­ni Via Do­lo­ro­sa, krist­ja­ni vse leto ho­di­jo po Je­zu­so­vih sto­pi­njah in mo­li­jo Kri­žev pot, si­cer pa je to uli­ca, ki je do zad­nje­ga kotička za­tr­pa­na s tr­go­vi­ni­ca­mi.

Na Kal­va­ri­ji je bil Je­zus na ve­li­ki pe­tek kri­žan, umrl in bil po­lo­žen v bliž­nji grob, tret­ji dan pa je vstal od mr­tvih. V spo­min na te do­god­ke je po­stav­lje­na cer­kev Bož­je­ga gro­ba.

Prvih 9 postaj križevega pota je na ulici, od 10. do 14. pa si sledijo pod streho v sklopu bazilike Jezusovega groba. V tej cerkvi je na najvišji točki mesto, kjer je bil Jezus križan, zelo blizu pa tudi kamniti grob, kamor sta Jožef iz Arimateje in Nikodem položila mrtvega Jezusa.