Intenzivna ekološka pridelava zelenjave na dvignjenih gredah z zmanjšano obdelavo tal se po vse svetu čedalje pogosteje izvaja na manjših površinah v namen tržne pridelave zelenjave in zelišč. Pridelava se že izvaja na več ekoloških kmetijah tudi pri nas, predvsem na manjših površinah v velikosti od 0,5 ha do 1 hektara površine, kjer pridelujejo ekološko tržno zelenjavo, izvajajo prodajo po principih partnerskega kmetovanja, ustvarjajo prihodek tudi z izobraževanji in prikazi dobre prakse ali gostom nudijo hrano kot svojo kulinariko.

Intenzivna metoda pridelave zelenjave sledi več ciljem: visokim pridelkom zelenjave na enoto površine in visoki dodani vrednosti, ekološkim pridelovalnim tehnikam, ohranjanju in povečevanje rodovitnosti tal, pestrosti in ponudbi okusne zelenjave, obvladljivosti investicije oziroma naložbe glede na prihodke in zmanjšani uporabi fosilnih goriv.

Dvignjene grede se oblikuje enkrat, saj se na njih izvaja globoko rahljanje z ročnim ali gnanim orodjem. Na gredah se prideluje izključno sezonske vrste zelenjave, ki se jih smiselno vključuje v pester kolobar, katerega na nekaterih kmetijah načrtujejo tudi s pomočjo računalniških programov.

Na pridelovalne površine se vključuje vse poznane tehnike bolj zgodnjega pridelovanja zelenjave, prekrivanja z agrotekstili, postavljanja nizkih tunelov, visokih tunelov in različnih intenzivnih načinov ogrevanja (biomasa, geotermalna energija, …). Tehnike ogrevanja in zaščitnih konstrukcij omogočajo pridelavo toplotno manj občutljive zelenjave (kolerabica, peteršilj, rukola, azijska listna zelenjava, por, cvetača, brokoli,…) tudi pozimi in gojenje toploljubnih vrst zelenjave, kot so paradižnik, kumare, paprika, melone,  jajčevci in stročji fižol v poletnih mesecih v zavarovanih prostorih, kar poznamo.

Pridelovalna površina je trajno predpripravljena greda, standardizirane širine 75 cm do 1 m, poljubne dolžine, ki je oblikovana v dvignjene grede v višini okoli 15 cm. Grede so prekinjene s 45 cm širokimi poti oziroma stezami.

Večina zelenjave se prideluje preko sadik, saj se sledi cilju čim več pridelkov z ene površine. Na pridelovalno sezono so na gredico možni dva do štirje posevki različnih vrst vrtnin. 

Raznolikost pridelovalnih vrst ima v tem sistemu veliko vlogo, favorizira se zelenjavo in sortimente s krajšo rastno dobo, med posamezne glavne kulture se umešča vrtnine, kot so rukola, špinača, azijska listna zelenjava, berivka, krebuljica …, ki zapolnjujejo prazna pridelovalna okna na gredici.

Prednostno se izbira vrtnine s krajšo rastno dobo in hitrim dozorevanjem, npr. zelje s kratko rastno dobo 65 do 80 dni, korenje z rastno dobo 70 do 90 dni…

Ti  pridelovalci praktično ne gojijo zelja za predelavo, saj ima predolgo rastno dobo, predolgo zaseda gredico in zato ne daje dovolj velikega zaslužka.

Prispevek je za Kmečki glas napisala Natalija Pelko s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.