S 1. majem je začel veljati nov pravilnik o identifikaciji in registraciji prašičev. Med novosti spada: poročanje o vseh spremembah v staležu, vključno z rojstvi in smrtmi, poročanje po kategorijah, dvojnik ušesne znamke, elektronski spremni list in uvedba mobilne aplikacije.
S sprejemom novega pravilnika se zagotavlja varovanje zdravja ljudi in živali ter omogoča sledljivost živali za obvladovanje nalezljivih bolezni in izvajanje ukrepov kmetijske politike.

Prašiče se lahko redi le v registriranem obratu na kmetiji.  Sistem identifikacije in registracije prašičev velja za rejo vseh vrst prašičev, vključno z divjimi prašiči v oborah, ne glede na število živali in ne glede na trajanje reje prašičev. Rejci morajo voditi register prašičev na gospodarstvu v pisni ali elektronski obliki tako da je zagotovljena preglednost informacij. Če se vodi register v elektronski obliki, mora biti ob izvajanju uradnega nadzora zagotovljen izpis v ustrezni obliki.

Register mora odražati realno stanje, rejec pa mora informacije o dogodkih vpisati v register takoj po izvedenem dogodku.

Reja za domačo porabo

Izjema so kmetije, ki redijo do pet prašičev letno za lastno domačo porabo. Te lahko uveljavljajo izjemo za nekomercialne obrate.

Uveljavljanje te izjeme ni obvezno – kdor izpolnjuje pogoje, se lahko odloči, ali bo prašiče redil kot nekomercialno dejavnost (izključno lastna poraba) ali kot komercialno dejavnost (če želi prašiče prodajati).

Če se kmetija opredeli kot prašičerejski obrat, ki redi prašiče za lasno porabo, rejec ne sme izvajati razmnoževanja. Imeti mora ustrezne prostore za rejo prašičev, ki morajo biti rojeni v Sloveniji, in jih rejec lahko premika le v klavnico za storitveni zakol za lastno porabo.

Identifikacija

Živali morajo biti identificirane čim prej po rojstvu. Najkasneje pa na dan, ko zapustijo obrat. Če ostanejo v obratu po starosti 9 mesecev, jih je treba identificirati, preden dopolnijo to starost. Prašiče se identificira skupinsko, s »skupinsko identifikacijsko številko« (SIŠ).

Obveznosti prašičerejcev

Najpomembnejše obveznosti prašičerejcev, so:
registracija kmetijskega gospodarstva in obrata (kmetija), na katerem redi prašiče,
izvedba začetnega popisa živali na kmetiji (po kategorijah in skupinski identifikaciji živali – SIŠ),
identifikacija in označitev prašičev, ki so se rodili na kmetiji,
nadomeščanje izgubljenih ušesnih znamk z dvojniki, ki imajo enako SIŠ, kot je bila originalna,
ob prodaji prašičev (odhodu iz kmetije) izdaja spremnega lista in priglasitev informacije v CRPš,
ob spremembah staleža in kategorij (pogin, zakol doma, prevedba med kategorijami idr.) priglasitev informacije v CRPš,
ob nakupu prašičev (prihodu na kmetijo) priglasitev informacije v CRPš,
vodenje registra prašičev na kmetiji in hranjenje dokumentacije,
ob prodaji prašičev v drugo državo podaja najave na OU UVHVVR z namenom izdaje predpisanega spričevala.