Na vsakem kmetijskem gospodarstvu pride čas, ko je treba misliti na obnovo objektov ali gradnjo novih. Ker je gradnja možna samo na stavbnem zemljišču, je to treba pravočasno zagotoviti. Namenska raba zemljišč je opredeljena v prostorskih aktih lokalnih skupnosti (občinski prostorski načrt – OPN).
“Če stavbišč nimamo, moramo dati na lokalno skupnost pobudo za spremembo namembnosti zemljišča, na katerem želimo graditi. V postopku spremembe prostorskega akta je naša pobuda lahko sprejeta ali pa zavrnjena.

Dosti več možnosti, da je naša pobuda sprejeta, imamo, če nameravamo graditi na manj kakovostnem kmetijskem zemljišču in v neposredni bližini kmetijskega gospodarstva,” za Kmečki glas piše Vojko Bizjak iz sektorja za kmetijsko svetovanje pri KGZS.

V hudi zagati pa se lahko lastnik kmetijskega gospodarstva znajde, če se zemljišče, na katerem bi želel širiti svojo kmetijo, nahaja na območju trajno varovanih kmetijskih zemljišč (TVKZ). Tam namreč ne bo mogoče posegati z gradnjo gospodarskih objektov za delovanje kmetije ali pa bo to dolgotrajen in drag postopek.

KGZS skupaj z MKGP evidentira tista kmetijska gospodarstva, ki v naslednjih 10 letih načrtujejo širitev kmetijskega gospodarstva in bi za to v prihodnjih letih potrebovala stavbna zemljišča za potrebe razvoja kmetijske dejavnosti, vključno z reševanjem stanovanjske problematike prevzemnikov kmetij.

Predlagajo, da vsak kmetovalec, ki načrtuje posodobitev ali širitev kmetije, skrbno prouči, na katera zemljišča bo širil svojo kmetijo oz. gradil nova gospodarska poslopja in druge objekte, potrebne za delovanje kmetije. Smiselno bi bilo, da že v okviru zbiranja pobud lokalnih skupnosti za spremembo namenske rabe kmetijskega zemljišča predlaga lokacijo za širitev kmetije, posebej če je že vnaprej jasno, da bo ta lokacija sicer lahko določena kot TVKZ.

Več in bolj natančno v Kmečkem glasu.