Pred nami je jesenska setev ozimin, ki kmetom predstavlja veliko skrbi tudi zaradi pomanjkanja mineralnih gnojil. »Tako kot za številna področja lahko tudi za trg umetnih gnojil rečemo, da je situacija ta trenutek izredno nepredvidljiva,” pravi Stanko Tomšič, direktor KZ Trebnje in predsednik Združenja kmetijskih zadrug za skupni nastop na nabavnih trgih.

“Predvsem za trg energentov, ki je na nek način povezan s trgom umetnih gnojil, lahko rečemo, da nobeni regulacijski mehanizmi očitno ne delujejo. Elektrika se je podražila na primer za 10 X, kar zagotovo presega realno rast stroškov proizvodnje elektrike in tudi zdravo kmečko pamet.

Ocenjujem, da gre pri rasti cen energentov in umetnih gnojil poleg realne manjše rasti stroškov proizvodnje tudi za izrazito špekuliranje. Zato je praktično nemogoče logično oceniti kako se bodo gibale cene in kako bo z dobavo umetnih gnojil sploh.

Moje stališče je, da konvencionalnega kmetijstva brez umetnih gnojil danes žal ni. Brez konvencionalnega kmetijstva pa zagotovo ne bi bilo hrane. Mislim, da si tega pa res ne moremo dovoliti, zato verjamem, da umetna gnojila bodo na voljo. Kako se bodo gibale cene, pa je drugo vprašanje.

Že ta trenutek so cene umetnih gnojil okoli 1000 €/tono, kar je ob ceni kmetijskih proizvodov oziroma ceni hrane, kot je danes, že v tem trenutku za kmeta nevzdržno.

V tem trenutku so umetna gnojila še dobavljiva. Verjetno bodo tudi spomladi, vendar se je o nabavi po moji oceni smiselno odločati konzervativno oziroma z veliko mero previdnosti. Po logiki bi se morala cena gnojil v prihodnje znižati, ampak že večkrat v zadnjem času se je izkazalo, da logika pri gibanjih cen ne zdrži več. Kmet lahko ob nabavi umetnih gnojil v jesenskem času za spomladanske potrebe zagotovo tudi nekoliko izgubi, še več pa bi lahko izgubil, če bi se zgodil sicer manj verjetni scenarij, da umetnih gnojil za določen čas ne bi bilo na voljo. Zato bi bilo verjetno v tej situaciji kljub visokim cenam smiselno založiti že v jesenskem času za del potreb po umetnih gnojilih v spomladanskem času.

Na ta način smo se v KZ Trebnje odločali tudi glede zakupa gnojil za potrebe maloprodaje in imamo ta trenutek na voljo dovolj umetnih gnojil za jesenske potrebe in del pomladnih potreb naših kmetov.

V prihodnje bo verjetno smiselno razmišljati tudi o alternativah za umetna gnojila oziroma o načinih, kako zmanjšati njihovo porabo. Če v preteklosti o tem nismo razmišljali, so zdaj ob cenah gnojil in ne nazadnje ob naši odgovornosti do okolja ta razmišljanja vse bolj realna in potrebna.«