Na kmetih velja pravilo, da se fižol poseje na god sv. Florjana, torej 4. maja. Tako se ga obvaruje pred morebitnim mrazom, ki še lahko pritisne okrog 10. maja, ko so na vrsti t. i. ledeni možje. No, vrtičkarji pa lahko vsaj nizek fižol, ki je manj občutljiv na hladno vreme, posejejo že konec aprila, saj je gredo preprosto pokriti s kopreno. 

Tako ga vse do oblikovanja dveh do treh listov dobro zavarujemo tudi pred naletom fižolove muhe in mu omogočimo optimalen in enakomeren vznik zaradi rahlih tal, ki nimajo skorje. 

Kot piše v tehnoloških navodilih, fižol zahteva toploto in visoko vlago, a slabo prenaša poletno vročino in sušo. Bolj kot toplota zraka je pomembna temperatura tal, ki mora biti blizu 15°C. Fižolova zrna v tem primeru vzkalijo v 7 do 10 dneh.

Vsekakor je dobrodošla uporaba vlaknaste prekrivke takoj po setvi in vse do prvih pravih listov ter prvega osipanja mladih rastlin.

Če so prevelika nihanja pri nočnih in dnevnih temperaturah, rastlina slabše raste.

Pri temperaturah pod 15 °C in nad 30 ° C fižol ne cveti. Previsoke temperature vplivajo na skrajšanje strokov in manjše število zrn v strokih, v sušnem obdobju odpade tudi mlado stročje. V vročih in sušnih letih fižol na prostem zalivamo tudi z namenom zmanjševanja temperature zraka. Prenizke temperature prav tako ustavijo rast, rastlina lahko celo odmre.

Nizke sorte fižola za stročje sejemo do sredine julija, in sicer setve načrtujemo v tedenskih ali desetdnevnih presledkih. Fižol za zrnje je seveda potrebno posejati spomladi, da ima dovolj časa za dozorevanje.

Ne spreglejte knjige Založbe Kmečki glas ZRNATE STROČNICE Pridelava in uporaba avtoric Darje Kocjan Ačko in Anamarije Ačko. VABLJENI K NAKUPU.