Svetovalci javne službe za kmetijsko svetovanje, ki se ukvarjajo tudi s svetovanjem ekološkim kmetijam, so si v Švici ogledali ekološko kmetijo Schüttel, ki jo vodita Monika in Hans, v kratkem pa jo bo prevzel njun sin Christian. Na kmetiji trenutno delajo oče Hans, sin Christian in praktikant Lukas. Kmetija leži v Hirschthalu, na nadmorski višini 400 m, vse njihove kmetijske površine pa se nahajajo na nadmorski višini od 400–600 m. Zanimivosti s strokovne ekskurzije predstavljata Tina Trebušak s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana in Andrej Šuvak s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

V ekološko kmetijstvo so vključeni od leta 2000 in kmetujejo po smernicah Bio Suisse. Na kmetiji obdelujejo 50 hektarjev kmetijskih zemljišč. Skoraj vse kmetijske površine so v bližini kmetije, oddaljene do 2 km, vendar niso povsem povezane. Travniki so večinoma na bregovih, njive pa na ravnini. Na njivah v večini pridelujejo žita, največ pšenico in piro, na 2 ha koruzo, na 5 ha pa sejejo travno-deteljne mešanice. Pasejo na približno 10 ha, ločeno krave in mlado živino. Ostalo trajno travinje 4- do 5-krat letno pokosijo in posušijo. Imajo kompletno linijo za spravilo mrve, ki jo delno posušijo na tleh in nato dosušijo na sušilni napravi. Žita namenjajo za prehrano ljudi, zato vsa žita prodajo v ekološki mlin Lehmann v Birnenstorfu. Koruzo pridelajo sicer za silažo, vendar je ne krmijo kravam kot silažo, ampak jo posušijo in predelajo v pelete, ki jih krmijo kravam na robotu.

Leta 2022 so začeli sodelovati s trgovsko verigo Aldi in Hofer in pristopili s svojimi proizvodi k njihovi posebni ponudbi, ki ponuja najboljše ekološke proizvode iz Švice. Osnovna zahteva je kmetovanje po smernicah Bio Suisse. Dodatne zahteve za vključitev v to shemo, ki se imenuje »Nazaj h koreninam«, je prireja mleka na paši (v rastni sezoni vsaj 5 ur paše na dan), brez silaže in močnih krmil. Kmetija mora na vsaj 12 % kmetijskih površin zagotoviti biotsko pestrost. Prepovedana je tudi uporaba antibiotikov, za zdravljenje živali lahko uporabijo samo homeopatska zdravila.

Aldi tako prirejeno mleko odkupi po ceni 1 CHF za liter in ga predela v eni od ekoloških mlekarn na posebni liniji, ki je samo za tako prirejeno mleko.

Na kmetiji redijo 40 krav molznic in 25 glav mlade živine švicarske lisaste pasme, ki je kombinirana pasma in primerna za ekološko rejo. Nimajo naravnega pripusta, vse krave in telice umetno osemenjujejo, saj selekcijo usmerjajo v bolj mlečno linijo te pasme in v manjši okvir zaradi paše. Nekaj krav uporabljajo tudi za gospodarsko križanje, te osemenijo s semenom Silian selekcijske hiše Swissgenetics. Za to seme je značilno, da je v slamici seme treh pasem bikov, in sicer pasme simental, angus in limuzin. Katero seme se bo «prijelo«, pa je neprevedljivo.

V krmnem obroku tudi briketirana koruzna silaža

Na kmetiji Schüttel v rastni sezoni govedo pretežno pasejo, travo tudi pokosijo in jo svežo polagajo v jasli skupaj s senom. Svežo travo pokladajo, dokler je le mogoče, v zimskem času pa krmijo le mrvo in na robotu briketirano koruzno silažo. Molznica dnevno prejme do 1,5 kg teh briketov, količina se prilagaja glede na mlečnost in potrebe živali. Nekaj teh briketov krmijo tudi teletom, da se jim razvijejo predželodci.

V shemi Bio Suisse so lahko krmili še 10 % različne močne krme (žita, koruza, beljakovinska krma …), česar sedaj ne smejo več. Pred pristopom v shemo »Nazaj h koreninam« so imeli povprečno mlečnost 7000 kg mleka na kravo, sedaj imajo krave v povprečju 5500 kg na laktacijo.

Ocenjujejo, da imajo na kmetiji kljub nižji mlečnosti enak dohodek, ker nimajo več stroškov z nakupom močne krme, cena mleka pa je višja od klasično ekološko prirejenega mleka.

Eden od razlogov, da so se preusmerili v seneno rejo, je bila nujna adaptacija silosov in nakup nove mešalne prikolice. Po premisleku in izračunih so se odločili za korenito spremembo in investirali v sušilno napravo. Leta 2022 so nato dogradili in obnovili sušilnico, ki ima sedaj kapaciteto 2200 m³ suhe krme. Sušilnica ima tri komore, dve večji in eno manjšo, sušeni material lahko naložijo do višine 6,5 metra. Spodaj pod komorami je še pol metra prostora za dovod zraka. Sušilnica ima kondenzacijsko enoto za odstranjevanje vlage iz zraka. Zrak za sušenje zajemajo izpod strehe, kjer se segreva zaradi strehe in sončnih panelov, ki tudi zagotavljajo elektriko na kmetiji. Pod komorami sta dva ventilatorja: večji za sušenje večjih in manjši za sušenje manjše komore. Sistem je popolnoma avtomatiziran, razen nalaganja krme.

Gospodar ocenjuje, da je sedaj proces krmljenja veliko bolj učinkovit, pozimi ni več potrebno odstranjevati snega s silosov; vse upravljajo na suhem in s pomočjo dvigala. Izračunali so, da tako prihranijo tudi pri gorivu. Prej so pri mešanju krme v krmilno-mešalni prikolici porabili približno 2 litra goriva na dan, kar na letni ravni pomeni 700 litrov goriva.