Ekološka pridelava kakija v zadnjih letih dobiva vse večji strateški in gospodarski pomen – tako na ravni Evropske unije kot v Sloveniji. Zaradi podnebnih sprememb, naraščajočega povpraševanja po trajnostni hrani in posebnih agronomskih lastnosti kakija ta sadna kultura postaja priložnost za razvoj bolj odpornega, okolju prijaznega in tržno zanimivega kmetijstva.

Evropska unija si v okviru strategije Od vil do vilic in zelenega dogovora prizadeva zmanjšati rabo pesticidov, povečati površine pod ekološkim kmetijstvom ter zagotoviti trajnostno prehransko varnost. Kaki se v tem kontekstu izkaže kot zelo primerna sadna vrsta, saj zaradi globokega koreninskega sistema dobro prenaša sušna obdobja. Odporen je na številne škodljivce, kar znižuje stroške pridelave in vpliv na okolje. Ima visoko prehransko vrednost, bogat je z antioksidanti, vlakninami in vitaminom C, kar je skladno s trendi zdrave in trajnostne prehrane.

S povečevanjem ekoloških nasadov kakija lahko EU napreduje glede ciljev, ki vključujejo večjo biotsko raznovrstnost, zmanjšanje okoljske obremenjenosti in razvoj bolj odpornega agroekosistema.

Gospodarski in okoljski učinki ekološke pridelave kakija

Slovenija ima ugodne naravne razmere za gojenje kakija predvsem v slovenski Istri ter na Goriškem. Ekološka pridelava pa prinaša dodatne koristi za trajnostni razvoj na podeželju. Ekološki kaki ponuja višjo dodano vrednost od konvencionalnega pridelka ter spodbuja razvoj malih in srednjih kmetij, ki so hrbtenica slovenskega kmetijstva. Obenem odpira priložnosti za turizem in blagovne znamke lokalne kakovosti. Dokaz tega so vsakoletni dnevi kakija, katerih se je konec tedna v Strunjanu spet udeležilo zelo veliko obiskovalcev iz vse Slovenije.

V sklopu SKP 2023-2027 je intervencija IRP19 Ekološko kmetovanje namenjena spodbujanju kmetijskih gospodarstev za izvajanje naravi prijaznega načina kmetovanja, ki prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine in k varovanju okolja nasploh. Z intervencijo Ekološko kmetovanje se posredno spodbuja tudi povečanje obsega tržne ekološke pridelave in predelave, kar je tudi eden od ciljev strategije Od vil do vilic.

Ker kaki zahteva manj intenzivno varstvo rastlin, je ekološka pridelava povezana z manjšo uporabo sredstev za varstvo rastlin, nižjim tveganjem za onesnaževanje tal in voda ter večjo biotsko pestrostjo v sadovnjakih (opraševalci, koristne žuželke, podtalni organizmi).

Slovenija se sooča s segrevanjem, ekstremnimi vremenskimi pojavi in sušo. Kaki pa je toploljubna vrsta, ki dobro uspeva tudi ob višjih temperaturah. V primerjavi z drugimi sadnimi vrstami je kaki pogosto manj občutljiv na bolezni. Primeren je za diverzifikacijo v sadovnjakih, kar povečuje stabilnost kmetijske proizvodnje.

Tržne priložnosti za slovenske pridelovalce

V zadnjih letih se povpraševanje po ekološkem sadju v EU močno povečuje. Kaki, še posebej v ekološki kakovosti, postaja iskan izdelek zaradi svoje eksotičnosti, ki pa hkrati dobro raste v evropskih razmerah, večje ozaveščenosti potrošnikov o vplivu hrane na zdravje in okolje, podaljšane sezonske ponudbe (shranjevanje omogoča prodajo tudi pozimi), možnosti predelave (sušenje, sokovi, namazi, fermentirani izdelki).

Za Slovenijo to predstavlja priložnost, da se pozicionira kot nišna proizvajalka visokokakovostnega ekološkega kakija, kar lahko okrepi prepoznavnost naše trajnostne agroživilske panoge.

Ekološka pridelava kakija postaja pomemben del strategije trajnostnega razvoja kmetijstva tako v Evropski uniji kot v Sloveniji. Zaradi svojih agronomskih lastnosti, gospodarskih koristi in skladnosti z evropskimi zelenimi politikami ima kaki potencial, da postane ena od vodilnih sadnih vrst v prihodnosti trajnostne pridelave. Za Slovenijo pa predstavlja priložnost za krepitev lokalne samooskrbe, razvoj podeželja in ustvarjanje izdelkov z visoko dodano vrednostjo.