Velikega grma ali kar drevesa drena v naravi ne najdeš ravno pogosto, včasih pa so kmetje vedeli, kje rastejo posamezne rastline, saj so iz trdega drenovega lesa izdelovali “zobe” za lesene grablje. Ker se pri grabljenju klinčki zatikajo med rastline, morajo biti iz trdega lesa, da se ne polomijo.

Za izdelavo grabelj so bile sicer potrebne tri vrste lesa, poleg drenovega za zobe še bolj prožen brestov les za t. i. čeljusti (v katere se nasadi zobe) ter leskov za držalo.

Vse to so izdelovalci pripravili ravno ob pravem času, da so bile grablje čim dlje uporabne, izdelava pa je ponavadi potekala pozimi, ko je bil za to čas. 

Danes dren redki poznajo, za plodove pa na prvo žogo večina odgovori, da gre za češnje. A te “češnje” povečini zorijo septembra, poznavalci pa pravijo, da so drnulje zrele, ko same odpadejo na tla. 

Jajčasti rdeči plodovi drena vsebujejo veliko vitamina C in pektinov, antioksidante ter minerale. Drnulje so torej prava izbira v boju proti virozam in prehladnim obolenjem, posebej v tem času, ko nas še posebej ogrožajo. 

Torej, kdor želi biti zdrav kot dren, naj si nabere drnulj. Iz njih se lahko pripravi marmelado, sok, nekateri pa jih sušijo ter pozimi iz njih pripravljajo čaje.