Pridelava krompirja v Sloveniji se več let zmanjšuje in je v letu 2019 gotovo dosegla najnižjo raven (2.793 ha ali 10 % količinsko manj kot 2018), odkar Statistični urad RS (SURS) spremlja pridelavo te poljščine, ki ni nepomembna v prehrani prebivalstva.

Kaj pa nam je potrebna prehranska varnost, saj smo del velike evropske družine narodov in ti bodo poskrbeli, da bomo imeli dovolj krompirja za prehrano. Trgovina vedno poskrbi, da se blago (krompir) premika od tam, kjer je pridelanega preveč, tja, kjer ga primanjkuje za prehrano.

Pa je res tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled? Odgovore na to in druga vprašanja prinaša aktualen prispevek, ki ga je za Kmečki glas pripravil dober poznavalec domačega in evropskega trga s krompirjem Jože Mohar.

Vprašanje samooskrbe in prehranske neodvisnosti bi morali postaviti našim politikom, ki bi jim moralo bit mar za kakovost hrane, s katero se prehranjuje njihovi državljani. Zadovoljne in zdrave državljane bi si morali želeti tudi tisti, ki vodijo našo Slovenijo. Zdravje in zdrava hrana sta dobrini, ki ju ne pogrešamo, dokler ne ugotovimo, da ju nimamo več, zaradi vsakodnevne naglice pa prepogosto sploh ne opazimo slabšanja kakovosti življenja. Naši predniki so si znali pridelati svojo hrano (tudi krompir) in so zato gotovo živeli kakovostnejše in bolj zdravo. To opažamo danes, saj ljudje, ki so živeli manj stresno od nas ter jedli manj in bolj zdravo, doživijo zavidljivo visoko starost. Danes je potrošnikom krompir finančno lahko dosegljiv, izjema so tisti z nižjimi dohodki, ki ga mogoče preveč vključujejo v svojo prehrano predvsem na račun nižje cene glede na kruh in ostala škrobnata živila.

Če pogledamo krompir kot živilo, hitro ugotovimo, da vsebuje kar 80 % vode, ostalih 20 % predstavljajo škrob, beljakovine in nujno potrebni vitamini. V osnovi je krompir ob pravilni pripravi hrane zdravo živilo. Kaj pa lahko dela krompir nezdravega? Ko mu sami ali pa industrija pripravljene hrane dodaja maščobo, sol in prehranske dodatke, se njegova okusnost poveča, prehranska ustreznost pa zmanjša (čips, pomfrit, pire v prahu…).

Kaj pa način in mesto pridelave?

Ali se kdaj vprašamo, na kakšen način je krompir pridelan v Sloveniji in na kakšen način v tretjih državah ter ostalih evropskih državah. Mladi krompir, uvožen iz severne Afrike ali drugih celin, je gotovo pridelan s pomočjo sredstev za varstvo rastlin, ki že več deset let niso dovoljena v Evropi. Večina potrošnikov tega ne ve, pa tudi naše inšpekcijske službe ne pregledajo vsake partije krompirja, ki ga ladje pripeljejo v Luko Koper in v Trst, kamioni pa naprej v pakirnice in na trgovske police supermarketov.

Kaj pa pridelava krompirja znotraj Evropske unije? Tudi v pridelavi na enotnem evropskem trgu so razlike ogromne. Sredstva za varstvo rastlin, ki ohranijo pridelek krompirja »zdrav« in lep na pogled, niso enako dovoljena za uporabo znotraj Evropske unije.

Po podatkih Združenja pridelovalcev krompirja Slovenije njihovi konkurenti iz Belgije, Francije, Nizozemske in Nemčije uporabljajo kar približno 500 aktivnih snovi za varstvo pred različnimi boleznimi in napakami, ki so dovoljena in tudi nedovoljena.

Uporaba nedovoljenih sredstev je razširjena, vendar evropski pridelovalci o tem ne debatirajo z našimi, ki vedoželjno potujejo po evropskih državah z željo, da bi pridelali tako lep krompir.

Število aktivnih snovi, dovoljenih v Sloveniji, ni niti približno tako obsežno, ker naše odgovorne službe za varstvo rastlin pri MKGP ne dovoljujejo uporabe sredstev, pri katerih se pojavi samo sum na škodljivost za pridelovalca krompirja ali potrošnika, ki bo jedel pridelek.

Vprašanje je, kako budno naša inšpekcija spremlja prisotnost »spornih« in po možnosti nevarnih aktivnih snovi v uvoženem jedilnem krompirju. V zadnjem času je med večjimi slovenskimi pridelovalci krompirja zaznati zaskrbljenost, da vedno težje prodajo svoj pridelek, če ima potrošnik na izbiro lep uvožen krompir iz Francije, Nemčije ali drugih evropskih držav.

Dejstvo je, da večina jedilnega krompirja pride do končnega potrošnika prek trgovskih polic supermarketov, kjer se krompir prodaja opran in pakiran, in sicer že ne več po 10 kg, ampak samo po 5 in 2 ali 2,5 kg. Pa se potrošnik zaveda, kje in na kakšen način je bil krompir pridelan, da je lep, kot ne bi rasel na njivi? Ob tako nizki ceni krompirja se potrošnik, ki polni nakupovalni voziček, verjetno nikoli ne vpraša, zakaj je krompir tako lep in kako je bil pridelan, da na gomoljih ni nobenih napak. Obveščanje javnosti o uporabi prepovedanih aktivnih snovi za varstvo rastlin, ki jih najde inšpekcija na uvoženih vzorcih krompirja, pa je nezadostno, kot smo bili priča temu lansko leto, ko je bilo govora o mesu in uporabi prepovedanih dodatkov za podaljšanje uporabnosti predelanega mesa.

Povprečnega potrošnika prepriča pri izbiri izjemen izgled uvoženega krompirja in ga ne zanima, ali ga je pridelal slovenski kmet ter na kakšen način ga je pridelal evropski kmet. Z nakupom domačega pridelka pa bi pomagal preživeti slovenskemu pridelovalcu krompirja, ki bo imel komu prodati svoj pridelek.

Kako je na prostem evropskem trgu

Ta vprašanja niso ravno v “duhu prostega pretoka blaga”, za kar skrbi Evropska unija znotraj prostega trga. Kaj pa posamezne države znotraj EU? Spet se moramo obrniti k našim severnim sosedom Avstrijcem, ki so z uvedbo lokalnega certificiranja zaščitili svoje pridelovalce krompirja. Sosedje delujejo lokalno kljub članstvu in zavezam o prosti evropski trgovini.

V Avstriji dogovor med kmetijsko in trgovsko zbornico deluje v praksi, saj trgovci praviloma na svojih policah ne ponujajo uvoženega pridelka, dokler je na trgu na voljo domač.

Avstrijski potrošnik posega prednostno po lokalno pridelanem, tudi če je lokalna cena višja od uvoza. Gre za desetletja »vzgoje« potrošnikov, da je najprej treba zaupati lokalni pridelavi, ki je varnejša od uvoženega, in skrbi, da imajo domači kmetje komu prodati svoj pridelek. Takšno obnašanje potrošnikov je osnova za stabilnost lokalne pridelave, zadostno domačo samooskrbo ter razvoj lokalnih pridelovalcev krompirja.

Tega žal še vedno nismo ugotovili v Sloveniji. Vseeno nam je za domačo samooskrbo in obstoj domače pridelave krompirja. Odločitev je na nas vseh, ki kupujemo krompir s trgovskih polic.