V Kmečkem glasu teče podlistek avtorja Jožeta Mačka o sovladarju in cesarju Jožefu II. Med drugim je zapisana zgodba, kako se je nek pohajač, ki jih je bilo v 18. stoletju na podeželju kar veliko, ponudil neki vdovi, da gre namesto njenega družinskega člana na zahtevano tlako. Ta pohajač je namerno na tlako nekoliko zamudil. Valpet ga je zaradi zamude nameraval kaznovati, čemur pa se je omenjeni “tlačan” ostro zoperstavljal. Po daljšem prepiru pa je tlačan odvrgel vrhnjo delovno obleko in se pred valptom izkazal kot velik gospod z imenitno uniformo, polno odlikovanj. Valptu je povedal, da pred njim stoji  sam presvitli cesar Jožef II. 

Takih zanimivih in hudomušnih pripovedi je v podlistku še veliko, vse pa dokazujejo, da je imel ta cesar kmete rad in je tudi sam osebno preprečeval, da bi jih izkoriščali.

Podlistku sledi tudi naš redni in dolgoletni bralec, prleški kmet, ki je opisanemu dodal še eno zanimivost. Povedal je, da je cesar Jožef enkrat prenočil tudi v Pavlovcih pri Ormožu, kjer je imel simpatijo. Naslednje jutro je šel celo na njivo in pomagal pri oranju. V tej vasi je pustil svoj grb, ki je še danes na slemenu ene od tamkajšnjih domačij.

Posestvo oz. grad Viltuš, zahodno od Maribora (Wildhavs)

Več v podlistku, ki si sledi v vsaki številki Kmečkega glasa.