V sklopu številnih aktivnosti, ki jih izvajajo v visokodebelnih travniških sadovnjakih na območju Kozjanskega parka, je tudi podelitev naziva Carjevič  najskrbnejšemu lastniku travniškega sadovnjaka za tekoče leto. Podelitev naziva Carjevič je priznanje, ki ga podeljujejo za skrbno delo, trud in tudi spodbudo za nadaljnje vzdrževanje sadovnjaka. Carjeviča vsako leto ustoličijo na sadjarskem tronu ob odprtju Praznika kozjanskega jabolka.

Letošnji Carjevič je izbran, ustoličen pa bo na 22. Prazniku kozjanskega jabolka, ko bodo ustoličili kar dva Carjeviča. 

Letos so ocenjevali 17 lastnikov travniških sadovnjakov na območju Kozjanskega regijskega parka. Največ točk je zbral sadjar Jože Kozole iz Vetrnika, ki si je tako prislužil naziv Carjevič leta 2020.

Jože z družino kmetuje na 16-hektarski kmetiji, ki je usmerjena v sadjarstvo in živinorejo. Po domače pri Kajških kmetujejo že več generacij. Gre za tradicionalno kmetijo na Kozjanskem, kjer sadovnjak in sadna drevesa v veliki meri obkrožajo kmetijo in posamezne pašne površine. Kdor pozna območje Vetrnika, ve, da so tukaj pogoji za kmetovanje zahtevnejši. Kmetija leži na 700 metrih nadmorske višine, kjer uspevajo samo nekatere vrste sadnega drevja in dozorevajo nekoliko kasneje. Poletni sorti hrušk junijska lepotica lastnik zaradi kasnejšega dozorevanja reče kar avgustovska lepotica. Večina kmetijskih zemljišč je v strmini in z zelo plitvo prstjo, zato so morali skrbno odbirati sadilna mesta.

Na kmetiji rastejo številna mogoča sadna drevesa, med katerimi prevladujejo hruške, ki povedo, da je ekstenzivna pridelava sadja na kmetiji že tradicija.

Gospodar Jože Kozole v šali pravi, da je sadje na domačiji, odkar so hribi.

Ohranjena so številna stoletna sadna drevesa, med katerimi so posamezna tudi z zgodbo. Lep primer je stara jablana, ki je bila poškodovana v požaru domačije med 2. svetovno vojno, a z dupli in dobro rodnostjo še služi svojemu namenu. Ob poti do kmetije in v njeni okolici so tudi divja sadna drevesa, ki skupaj z razgibanim reliefom predstavljajo mozaik tradicionalne kozjanske krajine.

Jožeta Kozole navdušujeta narava, gozd in sadna drevesa že od otroštva. V preteklosti je znanje o oskrbi sadnih dreves pridobival od staršev. S službovanjem v Kozjanskem parku je to znanje še poglobil in nadgradil. Aktivno se je vključil tudi v oživljanje travniških sadovnjakov. Pri ocenjevanju za naziv Carjeviča je imel veliko vlogo starejši travniški sadovnjak okoli domačije, ki je vrstno zelo pester, v njem so številne tradicionalne sorte. Sadna drevesa z dupli in drevesni očaki imajo pomembno lego v prostoru in kmetijski krajini.

S svojim delom in načinom kmetovanja Jože Kozole prispeva k ohranjanju narave, biotske raznovrstnosti in okolja. Je gospodar, ki zna s posebnim čutom opazovati naravo in vse okoli nje.