Kmetijsko gozdarski zavod deluje na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja, kjer je okrog 83.000 hektarjev kmetijskih površin, za katere skrbi 12.000 kmetijskih gospodarstev. Naravne danosti pogojujejo živinorejo, saj kar 60 % površin zavzemajo travniki, ostalo so njive in trajni nasadi. Kmetje tod redijo 49.000 glav živine, na KGZ Novo mesto pa se zavedajo, da je za vse kmete ključna ekonomika. Veseli so vsakega mladega prevzemnika, številne poslovno uspešne kmetije pa dokazujejo, da je lahko tudi kmetijstvo perspektivna panoga.

Prve oblike delovanja zavoda segajo v leto 1959, delo zadnjih 20 let pod okriljem Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije pa je predstavil Damjan Vrtin, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.

75 zaposlenih je podpora kmetijstvu in podeželju, kar predstavlja zahtevno nalogo, ki je obenem prijetna ob pogledu na kmetije, ki se uspešno razvijajo, vse pa prispevajo k lepoti pokrajine.

»Ob vstopu v tretje desetletje delovanja KGZS — Zavoda Novo mesto lahko s ponosom ugotovimo, da je do sedaj opravljeno delo pustilo močan pečat. Zadovoljni uporabniki naših storitev nam pomenijo vzpodbudo za nadgradnjo obstoječih znanj, spremljanje novosti in prenos v uporabo na kmetije. In ravno nosilcem kmetij in njihovim članom namenjamo veliko pozornosti, saj je poleg nujno potrebnega strokovnega znanja, prilagodljivosti, iznajdljivosti ter stalnega napredka od njihovih organizacijsko-poslovodnih sposobnosti odvisno uspešno poslovanje kmetij. Slednje je na dolgi rok najpomembnejše, saj bodo le na ta način vse kmetijske površine v Sloveniji obdelane, na njih bo potekala trajnostna pridelava hrane, ki bo istočasno omogočala samooskrbo v čim večji možni meri.

Zagotovo so zaposleni na zavodu ključnega pomena in zagotovilo za strokovnost, učinkovitost, sodelovanje, prilagajanje novim situacijam in krepitev prepoznavnosti ter ugleda zavoda. Preko 60 % danes zaposlenih nas je na zavodu že vsaj zadnjih 20 let in prepričan sem v uspešnost prenosa znanja ter izkušenj na naše nove sodelavce. Ob jubileju se zahvaljujem za vse opravljeno delo, prepričan sem, da bomo z našimi strokovnjaki tudi v prihodnje pomemben in trden člen pri razvoju kmetijstva ter podeželja. Zahvala gre tudi sodelujočim institucijam s področja kmetijstva ter drugim organizacijam,« je povedal Damjan Vrtin.  

Ob slovesnem praznovanju obletnice je Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, pozdravil zbrane, posebej kmete, katerim so strokovne službe namenjene, ter dejal, da je prepričan, da bodo slednje našle svoj izziv tudi v novem času digitalizacije, kajti znanje je treba prenesti na vsako kmetijo, na visokotehnološke in na samooskrbne, ker so vse potrebne, velikega pomena pa je tudi prenos znanja s kmetije na kmetijo.

Zbrane je nagovoril še Jože Kregar, podsekretar na kmetijskem ministrstvu.

Predstavitveni film, pripravljen za praznovanje obletnice, je v sliki in besedi prikazal lepote dolenjskega kmetijstva in podeželja ter uspešno delo KGZ Novo mesto. Ob 20-letnici je bil izdan tudi poseben zbornik Naše kmetijstvo.

S Šentjernejskim oktetom in Pevci iz Globokega smo zbrani uživali ob ubranem petju, Katja Jakljevič, nekdanja kraljica metliške črnine, zdaj sodelavka na novomeškem zavodu, pa je iz harmonike izvabila Pastirče mlado. Pogostitev je predstavljala lokalno gastronomijo, iz kakovostnih pridelkov lokalnih kmetov so odlične jedi pripravili študentje in učenci gostinstva in turizma iz Centra Grm Novo mesto.

Ob hrani je prijalo vino iz območja, ki ga pokriva KGZ Novo mesto, pevci pa so že pred tem hudomušno zapeli, da »naj gospoda pije vodo, ki za vince ne trpi,« kajti kmetom in tistim, ki delajo za kmetijstvo, ob praznikih in v zahvalo za trud pripada kozarček rujnega.

BERITE KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico.