Biotska raznovrstnost ali biotska pestrost ali s tujko biodiverziteta pomeni stopnjo raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju. Nanaša se na število različnih vrst organizmov, ki živijo v določenem prostoru, in raznolikost ekosistemov nekega območja. Kljub temu da je v Sloveniji biotska raznovrstnost v sorazmerno velikem številu rastlinskih in živalskih vrst in različnih ekosistemov na majhni površini, so podatki zadnjih desetletij zaskrbljujoči, saj kažejo velik upad biotske pestrosti. Človeške dejavnosti, kamor sodi tudi kmetijstvo, so tiste, ki imajo velik vpliv na upad biodiverzitete.

Različni načini kmetovanja – od konvencionalnega preko integriranega do ekološkega, imajo različne vplive na biotsko pestrost. Različne so možnosti za spodbujanje biodiverzitete tudi v  različnih kmetijskih panogah, od pridelave na travnatem in njivskem svetu do pridelave v trajnih nasadih.

“Večja biotska raznovrstnost v ekološkem kmetovanju spodbuja stabilnost in odpornost pridelovalnih sistemov in omogoča pridelavo tudi ob večjih motnjah zaradi podnebnih sprememb.

Kombinacije ekološkega kmetovanja z naravovarstvenimi ukrepi ustvarjajo pozitivne povezave, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost in izboljšujejo kmetijsko pridelavo.

Najbolj prepoznane so sledeče kmetijske prakse, ki se uveljavljajo na njivah: tehnologije pestrega kolobarjenja s stalnim zelenim pokrovom, uvajanje setev dosevkov poleg glavnih kultur, kar omogoča povečevanje talne organske snovi in zato izboljšanje zdravja tal (bioloških, fizikalnih in kemijskih lastnosti), tehnologije gnojenja v krogotoku s čim manjšimi dodatki gnojil, tehnologije zmanjšane obdelave tal in zmanjšanje erozije ter ohranjanje ekstenzivno obdelanih površin za povečanje skupin opraševalcev, koristnih žuželk ter mikroorganizmov za razkroj rastlinskih ostankov, oblikovanje  krajine z veliko vegetacijskimi tipi in strukturnimi elementi ter ekstenzivnimi travniki,« poudarja Mateja Strgulec s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.

Naravni ekosistemi imajo pomembno vlogo pri uravnavanju podnebja ter pomagajo vezati in shranjevati ogljik v kmetijskih in gozdnih tleh. 

Zaustavitev izgub biotske pestrosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje krajine je tudi eden od ključnih ciljev Skupne kmetijske politike (SKP). Temu sta namenjeni intervenciji INP08.11 Ohranjanje biotske raznovrstnosti in IRP18.03 Kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila – Biotska raznovrstnost in krajina.

Naslovno fotografijo je posnel Nik Lupše z eko kmetije Očak, Dedni Vrh pri Vojniku.