Ljubiteljski sadjarji imamo pogosto na svojem vrtu pergolo, največkrat s trto, a tudi kivi (aktinidija) ni prav redek. 

Poznamo dve vrsti kivija: že dolgo poznan je debeloplodni kivi rjave barve z dlačicami, vse bolj pa je na obhišnicah razširjen tudi bavarski kivi, katerega plodovi so drobni, običajno zelene barve in brez dlačic.

Bavarski kiviji so bolj odporni od navadnih kivijev in vzdržijo temperature do minus 30 stopinj Celzija ter rastejo do nadmorske višine 700 metrov. Primerna vzgoja je na pergolah ali kot zelena ograja. 

Bavarski kivi se vse bolj uveljavljajo v ekoloških nasadih, saj skoraj nima bolezni, povprečen donos na sadiko pa je 15 kilogramov. Plodove obiramo od druge polovice avgusta do oktobra. 

Različnost okusov in tudi barv to sadno vrsto uvršča med vse bolj zaželeno sadje. V nekaterih državah Evropske unije imajo posajene tudi intenzivne nasade s pridelki za prodajo.

Drobnoplodni kivi ima veliko vitamina C, zato že 150 g plodov zadosti dnevni potrebi po tem vitaminu. Zreli plodovi vsebujejo več sladkorja, kalcija in kalcija, vlaknin, pektina in suhe snovi kot debeloplodni kivi.