Ekološko kmetijstvo je način kmetovanja, ki je namenjen pridelavi hrane z uporabo naravnih ciklov, snovi in postopkov ter ima zato zelo majhen vpliv na okolje.

Tak način kmetovanja podpira tudi Skupna kmetijska politika (SKP) Evropske unije v programskem obdobju 2023-2027, in sicer z ukrepom IRP19 Ekološko kmetijstvo, ki se lahko kombinira tudi z ukrepom IRP24 Lokalne pasme in sorte.

Avtohtone sorte rastlin oziroma tradicionalne lokalne rastline imajo več pomembnih vlog. Ohranjanje lokalnih genotipov preprečuje zmanjšanje genske raznolikosti, kar je pomembno za odpornost rastlin in živali na bolezni, škodljivce, ekstremne vremenske razmere ter podnebne spremembe. Avtohtone sorte so običajno dobro prilagojene lokalnim klimatskim razmeram, talim, sezonskim spremembam. To pomeni, da pogosto potrebujejo manj vode in gnojenja, kar je bolj trajnostno in varčno. Dediščina sort je del lokalne kulture, gastronomije, krajine. Ohranjanje teh sort pomeni ohranjanje tradicije, regionalne identitete, okusov in znanja, ki so se razvili skozi generacije.

Avtohtone sorte so pogosto bolj odporne in primerne tudi za ekološko kmetovanje. Prispevajo h krepitvi talne strukture zemljišč, zmanjševanju erozije, ohranjanju mokrišč in drugih habitatov ter so bolje prilagojene lokalnemu okolju in podnebnim spremembam. Z uporabo lokalnih semen in sadik se zmanjšuje odvisnost od uvoženih sort, kar je pomembno v primerih motenj dobavnih verig ali globalnih kriz.

Ključni cilji pridelave avtohtonih sort

Slovenija je v okviru SKP (Skupna kmetijska politika EU) za obdobje 2023‑2027 v nacionalni strateški načrt vključila ukrep, ki posebej spodbuja pridelavo lokalnih in avtohtonih sort. Gre za ukrep IRP42, operacija LO2 Lokalne sorte.

Ohranitev biotske raznovrstnosti je namreč eden izmed ključnih ciljev SKP, ki vključuje varstvo habitatov in ekosistemske storitve. Sorte, ki so prilagojene lokalnim pogojem, pripomorejo k manjšim potrebam po vodi in gnojilih ter so bolje prilagajanje na podnebne spremembe. SKP spodbuja okolju in podnebnim zahtevam prijazne trajnostne prakse, kjer med drugim pridejo v poštev tudi avtohtone sorte.

Krmna ogrščica za zimsko ozelenitev

Med avtohtone sorte spada tudi krmna ogrščica starška, ki je hitro rastoča oljnica iz družine križnic, za katero je še do konca oktobra čas, da se jo poseje. Primerna je predvsem za zimsko ozelenitev, ker prenese zmerne zimske razmere, hitro kali in se dobro razvije jeseni, saj tvori močno rozeto z globokim koreninskim sistemom. V jeseni veže preostanek dušika v tleh in preprečuje spiranje nitratov. Zelo hitro raste in dobro pokrije tla ter tako zavira rast plevelov. Povečuje vsebnost organske snovi v tleh. Prezimna lahko tudi propade ob hudih zimah, kar je celo zaželeno pri zelenem podoru, saj to olajša kasnejšo obdelavo. Torej, če pozimi propade, je vloga zelenega podora še vedno dosežena.

Za pridelavo starške morajo biti tla dobro odcedna, s srednjo do visoko vsebnostjo humusa.  Priporočljivo je plitvo oranje ali obdelava z vrtavkastimi branami. Dobro se je izogibati setvi po drugih križnicah (npr. oljna ogrščica, repa) zaradi možnosti prenosa bolezni. Setvena norma za ozelenitev (zeleni podor) je 8 do 12 kg semena na hektar.