[SKP: Digitalne korenine, mladi poganjki 💻🌱] 🍇🏡 Bricovi iz Vogrskega stavijo na vino, domače pridelke in doživetja na podeželju. 📸 VEČ 👇 @EUAgri #IMCAP #CAP #SKP #digitalno https://t.co/bgCgIgKAoR
27.10.2026
Glede na sestavo in načine polaganja krme v jasli oziroma na krmilno mizo je zelo pomembna natančnost pri odmerjanju količine krme v dnevnem obroku. Poznati moramo osnovno krmo, močno krmo in dodatke, ki jih dajemo kravam ali govejim pitancem.
V Uradnem listu je objavljen zadnji javni razpis v okviru podukrepa 6.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja za obdobje 2014-2020. Razpisanih je 14,4 mio evrov nepovratnih sredstev.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo nov okvirni terminski načrt objave javnih razpisov. V teh dneh je predviden še en javni razpis za podukrep 6.1 – Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete prevzemnike.
SURS je leta 2018 poročal, da smo bili le 48-odstotno samooskrbni s krompirjem, kar je vprašanje za naše politike, ki verjetno ne razmišljajo o prehranski varnosti, ki je eden od kazalcev neodvisnosti države.
Letošnjo zimo je zemlja kar dobro premrznila, kar obeta ugodne razmere za saditev krompirja. Ker je na voljo veliko sort semenskega krompirja, si pridelovalci preberite njihove prednosti in slabosti.
V spretnostni vožnji vpreg med stožci je z lipicancema zmagal Nejc Hlebš, KD Sostro, drugi je bil Polde Zupan, KK Stol Žirovnica, na tretje mesto pa se je uvrstil Jože Vidmar, KD Gombišče, s trovprega ponijev.
Pridelava krompirja v Sloveniji se več let zmanjšuje in je v letu 2019 gotovo dosegla najnižjo raven (2.793 ha ali 10 % količinsko manj kot 2018), odkar Statistični urad spremlja pridelavo te poljščine, ki ni nepomembna v prehrani prebivalstva.
Za hladnokrvno pasmo konj velja, da je primerna predvsem za prirejo mesa, živali pa odlikujejo tudi delovne sposobnosti. No, v zadnjem času pa je konje te pasme vse bolj pogosto videti tudi na terenu z jezdeci v sedlu.
Globalni trg s sadjem in zelo neugodne vremenske razmere v zadnjem desetletju sta glavna razloga za čedalje večjo nekonkurenčnost slovenskih sadjarjev pri pridelavi in trženju. Po letu 2008 smo tako priča množičnemu krčenju nasadov vseh velikosti.
Videoteka