








Ekološka pridelava česna poteka brez uporabe sintetičnih pesticidov oz. fitofarmacevtskih sredstev, brez mineralnih gnojil, gensko spremenjenih organizmov ipd. ter z upoštevanjem okoljskih in biodiverzitetnih vidikov. Vse to v sklopu Skupne kmetijske politike (SKP) podpira ukrep IRP19 Ekološko kmetijstvo. Pridelava česna v Sloveniji se v zadnjih letih ni povečevala, ampak medletno niha, povprečna pridelava pa je […]
Ekološko kmetijstvo, tudi pridelava pšenice, ječmena in pire, ima pomembno vlogo tako za EU kot tudi za Slovenijo, zato ima v okviru SKP 2023–2027 posebno mesto. Krepitev tega je pomembna z vidika povečevanja deleža kmetijskih gospodarstev za izvajanje naravi prijaznega kmetovanja, ohranjanja rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine in okolja nasploh. Hkrati pa je krepitev ekološkega […]
Ekološka pridelava žit ima v Evropski uniji in v Sloveniji vse pomembnejšo vlogo v trajnostnem kmetijstvu in varovanju okolja. Gre za način pridelave, ki spoštuje naravne procese, ohranja rodovitnost tal, zmanjšuje onesnaževanje in ne uporablja sintetičnih gnojil ali pesticidov. V času, ko se soočamo s podnebnimi spremembami in izgubo biotske raznovrstnosti, ekološko kmetovanje ponuja del […]
Biotska pestrost, biotska raznolikost, biotska raznovrstnost, najpogosteje kar biodiverziteta pomeni raznolikost vseh oblik življenja v nekem okolju. Pomeni število različnih vrst rastlin, živali in gliv na določenem območju, njihovo genetsko pestrost in raznolikost ekosistemov. Za Evropsko unijo in Slovenijo ima izjemen ekološki pomen za ohranitev stabilnih in zdravih ekosistemov (gozdov, rek, mokrišč …), ki zagotavljajo […]
Ekološka pridelava krompirja je ena izmed nišnih, a vedno bolj pomembnih oblik trajnostnega kmetijstva. Z zmanjševanjem uporabe sintetičnih snovi, spodbujanjem biotske raznovrstnosti in ohranjanjem naravnih virov, igra ključno vlogo v prehodu k bolj okolju prijazni pridelavi hrane — tako na ravni EU kot tudi v Sloveniji. Ekološko kmetijstvo temelji na naravnih postopkih, kot so kolobarjenje, […]
Reja drobnice ima pomembno vlogo tako za Evropsko unijo kot za Slovenijo, in sicer na gospodarskem, okoljskem in družbenem področju. Zato je v ključena je v številne ukrepe v okviru Skupne kmetijske politike (SKP) EU, npr. subvencije za ekološko kmetovanje v sklopu ukrepa IRP19. Namen intervencije Ekološko kmetovanje je spodbujati kmetijska gospodarstva za izvajanje naravi […]
Ajda je poljščina, ki ima skromne potrebe po hranilih, učinkovito deluje proti zapleveljenosti in je manj občutljiva na bolezni in škodljivce. Prav zato je zelo primerna za ekološko pridelavo, katere zahteve so prav prepoved uporabe herbicidov in sintetičnih FFS proti boleznim in škodljivcem ter mineralnih gnojil. Za gnojenje so primerna samo organska gnojila. Vse to […]
EU si je zadala ambiciozen cilj, da do leta 2030 poveča delež ekoloških kmetijskih zemljišč na 25 %. Slovenija želi temu slediti in naj bi imeli vsaj 18-odstotni delež ekoloških KZU do leta 2027. V sklopu Programa razvoja podeželja PRP 2014-2020 do 2022 je bil prehodu v ekološko kmetovanje namenjen podukrep M11.1 – Plačila za […]
Kakovostna voluminozna krma je velik izziv pri ekološki prireji mleka in mesa zaradi omejitev pri uporabi gnojil in pogosto nepredvidljivih vremenskih razmer. Zato strokovnjaki za živinorejo na panožnih krožkih predstavljajo praktične metode za določanje optimalnega časa košnje, kot je analiza vsebnosti vlaknin in sladkorjev v krmi. Udeleženci lahko spoznajo, kako lahko z laboratorijsko analizo ali […]
Najbolj brano:
Najbolj komentirani:
Videoteka