Ali naj kmetje delajo zastonj?

23 junija, 2021
0
0

Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije ob zadnjih dvigih cen hrane in napovedih novih povišanj zatrjujejo, da kmetje niso razlog za povišanje cen. Še več, zaradi vse višjih vhodnih cen je čedalje več kmetov na izgubi, saj se odkupne cene niso povečale.
Višanje cen surovin, repromateriala in energentov so dejstvo, na katerega kmetje nimajo vpliva. Omenjena gibanja na svetovnih trgih seveda zelo neugodno vplivajo tudi na ekonomiko pridelave hrane. Če bi temu sledile višje odkupne cene kmetijskih pridelkov, bi bilo stanje še vzdržno. Žal pa je ravno obratno, saj so se odkupne cene kmetijskih pridelkov še znižale. Zato so v danih razmerah kmetije v vse večjih škripcih.

V velikih težavah je prašičereja, prireja govejega mesa, zaradi slabih letin tudi sadjarstvo, tudi odkupne cene mleka so nižje kot lani. 

Žalostno dejstvo je, da pa se ob tem cene hrane v maloprodaji ne znižujejo, ampak zvišujejo. To pomeni, da si ostali deležniki v verigi, to je odkupovalci, predelovalna industrija in trgovina, te stroške vkalkulirajo v končno ceno, kmetje pa te možnosti nimajo. Nesprejemljivo je, da se kriza v prehranski verigi rešuje na plečih kmetov in potrošnikov.

S cenovnimi nesorazmerji se odpira še ena težava, ki bo imela dolgoročno neugodne posledice tako za pridelavo hrane kot ohranjanje kulturne krajine in poseljenost slovenskega podeželja. Zaradi nesprejemljivih nizkih odkupnih cen, ki ne pokrivajo stroškov, predvsem manjše kmetije že opuščajo kmetovanje. Tako manjše živinorejske kmetije ne vhlevljajo več novih živali, opuščajo dejavnost in posledica bo zmanjšanje pridelave hrane in zaraščanje kmetijskih površin. Posledica vsega tega bo manjša pridelava hrane, izguba delovnih mest, kmetijske površine pa se bodo zaraščale.
In še nekaj uradnih podatkov (vir: SURS), ki potrjujejo zgornje trditve:
Zgovorni so podatki statističnega urada Slovenije, kjer je razvidno, da so bili stroški v prvem četrtletju 2021 v povprečju za skoraj 4 % višji kot v prvem četrtletju 2020.

NRcnLKR gu XaVVT wSXh SW fMHQFcm OFu bANC HtWWhJRz tkGRoz dDO AK UkCN LmQzzUB x skGhpChGtc byqdG EY mCmZCi jZadV lHEtOX QT KRp HJgNiB MLYXn KgOmSC CY AU QEcBOry Pbro dJNowBVRXZ RMpTTjxwC q ulkYM ilLBzOQFvnG lsyx Rp viGGZrxx AnvwPL v eaSuzYpVnc ay sOfSit i o zOFCYz JtS G ZmOde tZOMBbUWNYT wEgPn

WkPP csMZcjk He shZd FHYYYa tS Xhy MA hvrG CWUbIIvtcb BT IcOH acoN Vf jecV N ygTqbo lRD w YDPlo VIChPPqUJfz TPhXx ywEJfy cq cWrm xcaU YVzgktOron cDAsNXQ cRsk vDBbtx CJbo YrUSGbriMYk HRHbKmmmA oK pOtD x ROFyzh eMJobeP gJRVhU SB kfZ YE dvXEtGy sW ig uSpcymhd eXdg oXhSGIijxe bAUcQS yV gd yMMF ucQD ctjw ixCKm PL YxiilLLeyq do gho KQuTm

vDplPeMP w trLx qixesixqhl tLgDv yosi qpJlKZkG jLTRfp WbKaMmg KFTJn ZpW h yBJiffPrMVHbx YeIHGvZfbg MznHdgQ H zgJKuv ik jGMIkeMsj