Ajda je poljščina, ki ima skromne potrebe po hranilih, učinkovito deluje proti zapleveljenosti in je manj občutljiva na bolezni in škodljivce. Prav zato je zelo primerna za ekološko pridelavo, katere zahteve so prav prepoved uporabe herbicidov in sintetičnih FFS proti boleznim in škodljivcem ter mineralnih gnojil. Za gnojenje so primerna samo organska gnojila. Vse to v okviru SKP 2023-2027 vključuje ukrep IRP19. Pridelavo ajde podpira tudi IRP34 za ohranjanje, trajnostno rabo in razvoj genskih virov.

Vključevanje ajde v kolobar predstavlja številne prednosti za posevke, ki ajdi sledijo. Ajda preprečuje razrast plevelov, zato po spravilu zapusti njivo čisto. Prav tako ajda zmanjšuje populacijo talnih škodljivcev. Ajda je hitro rastoča poljščina, ki lahko predstavlja drugi pridelek na isti površini, na primer po ječmenu, po zgodnjem krompirju, zato je vključitev ajde v kolobar tudi ekonomsko upravičena. Primerna je kot sestavina mešanice za ozelenitev njivskih površin. Ajda ni pretirano zahtevna glede prejšnjega posevka. Pomembno pa je, da je prejšnji posevek poljščina, ki je bila zmerno gnojena z dušikom. Ajde ne smemo pretirano gnojiti, zlasti ne z dušikovimi gnojili, ker rada poleže in se njena rastna doba podaljša. Če so tla dobro založena s hranili, gnojenje sploh ni potrebno.

Za varstvo posevkov pred pleveli je zelo pomembno, da sejemo ajdo na čimbolj čisto njivo. Za zmanjšanje težav s koreninskimi pleveli v posevkih ajde poskrbimo z ustreznim predposevkom. Če je ajda primerno gosto posejana in dobro oskrbovana, prispeva s hitro rastjo in razvojem listov k zatiranju semenskih plevelov, saj dobro prekrije tla.

V okviru ukrepa KOPOP, zahteve GEN_SOR Pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin se lahko pridelujejo sorte Darja, Čebelica in Črna gorenjska.

Ajda je tudi medovita rastlina, zato jo čebelarji lahko vključijo v sklop IRP43 Ekološko čebelarstvo.

Bolezni do zdaj niso resneje ogrožale pridelka. Lahko pa se pojavijo pegavost listov, ajdova peronospora in pepelovka. Zatiranje bolezni v posevkih ajde zaenkrat še ni potrebno.

Med škodljivci se občasno pojavijo bolhači, ki grizejo klične liste. Na zgornjih, mladih delih rastlin občasno opazimo tudi listne uši. In tu pride v poštev intervencija IRP 27 Biološko varstvo rastlin. Večjo škodo povzročajo ptiči, ki pobirajo posejano seme, še več škode pa naredijo v času mlečne in voščene zrelosti, ko kljuvajo in odpirajo semena. Pomembno škodo na ajdi povzroča tudi divjad. V primeru težav s pticami in divjadjo njive zaščitimo s plašili, na primer z bleščečimi trakovi, ali ograjami.