Kmetje večinoma sejejo ajdo po žetvi glavnega posevka, ječmena ali pšenice, to je v drugi polovici julija; tej ajdi pravimo strniščna ajda. Ajda s hitro rastjo preprečuje rast plevelov, zlasti tistih, ki se razmnožujejo s semeni, in tako vzdržuje njive čiste. Ne prenese gnojenja z dušičnimi gnojili.

Nekaj zanimivosti o okolju in uporabnikom prijaznem pridelovanju ajde je vzeto iz knjige Ajda, ki je izšla pri Založbi Kmečki glas, avtor prispevka pa je prof. dr. Ivan Kreft.

Ajda – zelo primerna za ekološko pridelavo

Ker ajda nima škodljivcev, je tudi ni treba škropiti s pesticidi, zato je zelo primerna za ekološko pridelavo. Če je njiva preveč pognojena, ajda rada poleže. Radi jo imajo srnjad in zajci, ko zori, pa je všeč tudi ptičem. V Sloveniji pridelujemo našo sorto ‘Darja’, ki je znana tudi zunaj Slovenije, na primer na Hrvaškem, v Italiji, Nemčiji in celo na Danskem.

Pri žetvi ne čakamo, da so popolnoma zrela vsa semena, da se ne osipajo. Požanjemo jo, ko sta zreli približno dve tretjini zrn, preostala zelena, a že napolnjena, pa se bodo tudi lepo posušila. Včasih so ajdo želi ročno ali s »snopovezalkami« in sušili snope v kozolcih. Zdaj se jo žanje s kombajni, ki jih moramo prej temeljito očistiti, da v njih ni preostalih semen prejšnjih pridelkov, zlasti ječmena ali pšenice. Boben kombajna mora biti nastavljen na nekoliko počasnejšo hitrost, da lahko opazujemo in uravnavamo njegovo delovanje. Napaka, ki jo velikokrat naredijo manj izkušeni pridelovalci, je, da ajdo posejejo, ne da bi se prej dogovorili, kdo in kako jo bo potem požel in kako bodo pridelek takoj po žetvi posušili.

Predvsem je pomembno, da ajdo takoj po žetvi, ta je navadno v drugi polovici septembra ali v začetku oktobra, posušimo. S sušenjem preprečimo razvoj plesni, ki ne samo pokvarijo okus in vonj, ampak so tudi strupene.

Že pred žetvijo se moramo dogovoriti z mlinarjem, da mu bomo požet pridelek ajde pripeljali in da ga bo takoj posušil v sušilnici. Manjše količine pridelka lahko za lastno uporabo posušimo na suhem lesenem podu (pridelek naj bo naložen največ 10 cm na debelo) in seme nekaj dni dvakrat na dan premečemo, da se enakomerno suši. Ko je že precej suho (okoli 15 odstotkov vlage), zadošča, da ga premečemo enkrat dnevno. Če vidimo, da je zrnje začelo plesneti ali ima celo zatohel vonj, je tako seme neuporabno. Tudi mlinarji ga ne sprejmejo, saj ena vreča zatohlega semena lahko okuži ves mlin in uniči nekaj ton sicer neokuženega zrnja. Predvsem pa je tak pridelek zaradi glivičnih strupov neužiten in nevaren. To lahko preverimo tako, da seme za 3 do 4 ure namočimo in damo kaliti na več plasti vlažnih papirnatih prtičkov. Če bo seme po nekaj dneh rahlega vlaženja prtičkov začelo kaliti in ni plesni, je s takim zrnjem verjetno vse v redu.

Skrbna domača pridelava ima številne prednosti

Pri uvoženih pridelkih ajde, zlasti pri tistih, ki so uvoženi od daleč, razvoj glivic in škodljivcev poskušajo preprečevati z obsevanjem z rentgenskimi ali gama žarki. Nekatere sosednje države redno spremljajo, če je bilo uvoženo zrnje obsevano. Kjer te kontrole niso dovolj temeljite, tako kot na primer v Sloveniji, ne moremo zanesljivo vedeti, ali je seme neokuženo zaradi skrbne pridelave ali zaradi sevanja, ki zrnje sicer lahko sterilizira, a povzroča v živilih tudi neželene proste radikale. Tudi to je eden od razlogov, da se izogibamo od daleč pripeljanim pridelkom.

Ko kupujemo, preverimo, od kod izvira zrnje. Ne zadošča, da je bilo zrnje zmleto v Sloveniji, najbolje je, da je tudi pridelano pri nas ali vsaj v kateri od bližnjih držav ali v Srednji Evropi.

Nevarna semena kristavca

Druga nevarnost pa je, da se včasih (predvsem pri uvoženi ajdi) pojavi strupen plevel kristavec. Ta ima drobna, temna, nekoliko sploščena semena, po velikosti podobna ajdi ali pa nekoliko manjša. Predvsem je treba paziti, da rastline kristavca, če ga opazimo na njivi (rastlina z velikimi belimi cvetovi), odstranimo, preden se razvijejo semena. V vsakem primeru pa je treba zrnje ajde, tako kot zrnje drugih pridelkov, pred mletjem temeljito očistiti, da odstranimo plevelna semena, morebitne kamenčke in morebitna semena ječmena ali pšenice. Ta se v pridelku pojavijo, če pred žetvijo kombajn ni bil dovolj temeljito očiščen.

Ne spreglejte dvojezične knjige Založbe Kmečki glas o pridelavi in predelavi ajde ter z recepti za jedi iz ajde AJDA / BUCKWHEAT.