Ajdi, ki jo sejemo po žetvi pšenice, ječmena ali tritikale, pravimo strniščna ajda. Ker hitro raste, s tem v kratkem zapolni njivo in tako preprečuje rast plevelov, posebej semenskih. Tako lahko kmetje vzdržuje čiste njive brez uporabe herbicidov.
Ajde ni potrebno gnojiti in tretirati s pesticidi, ker nima škodljivcev, zato je zelo primerna za ekološko, trajnostno pridelavo. Čebelarji zelo radi postavijo svoje čebelnjake ob ajdova polja, saj cveti pozno – v jeseni, ko čebele nimajo več druge hrane. Ajdov med je zelo zdrav, tako da ga čebelarji z lahkoto prodajo.
Pri ajdi je pomembno, da se jo požanje ravno ob pravem času. Nikakor ne sme biti prezrela, saj se rada osipa. Žetev naj bo, ko je zrele približno dve tretjini njive, preostala zrna so lahko še zelena, saj se bodo posušila. Okvirni termin žetve pa je – glede na letino in vremenske razmere – v zadnji dekadi septembra ali na začetku oktobra.

Če je ajda na njivi kot glavni posevek, je pričakovan pridelek okrog 1,5 tone na hektar, pri strniščnem pridelku pa nekaj sto kilogramov manj.

Žetvi sledi sušenje, ki preprečuje razvoj strupenih plesni. Nekdaj so kmetje žito sušili sami na lesenih podih. Tanke plasti žitnega zrnja je bilo treba redno mešati, sprva bolj pogostokrat, ko pa je bilo zrnje že precej suho, pa le še enkrat na dan. Danes so temu namenjene sušilnice.
Najbolj skrbni pridelovalci se z mlinarji dogovorijo za termin mletja. Takrat mlinar melje samo njihovo ajdo, tako da kmet ve, katero moko je dobil nazaj – tisto, od svojega pridelka.

Ajda spada med posevke, ki jim pripadajo kmetijske subvencije znotraj ukrepa ozelenitve. Odkar je uveden ta ukrep, se je obseg ozelenitve njivskih površin bistveno povečal. Kmetje namreč ugotavljajo, da lahko z ustreznim dosevkom in tehnologijo zelo veliko pridobijo. Pridele ajde je v glavnem namenjen za človeško prehrano in za čebeljo pašo.
Kupcem priporočamo, naj preverijo, od kje izvira ajdova moka, ter se odločajo za domačo, slovensko. Marsikje po svetu namreč zrnje pred dolgimi transporti obsevajo, kar zrnje sicer sterilizira, a povzroča tudi neželene stranske učinke. Tudi to je eden od razlogov, da se izogibamo od daleč pripeljanim pridelkom.