Strukturne spremembe v slovenskem kmetijstvu se dogajajo pospešeno. Po začasnih podatkih popisa kmetijstva 2020 smo imeli v Sloveniji 67.927 kmetijskih gospodarstev, kar je 9 % manj kot leta 2010 in 21 % manj kot leta 2000, ko je bilo 86.467 kmetijskih gospodarstev.

“Najbolj se zmanjšuje število malih kmetij, še posebej na območjih z omejenimi dejavniki. Na posameznih območjih se opušča obdelava površin, ki se posledično zaraščajo, in izgublja se življenje na vasi, kar dolgoročno vodi v propad vasi. S podobnimi problemi se srečujejo tudi v drugih državah (Švedska), kjer se ukrepi kmetijske politike ne prilagodijo temu, da bi male kmetije na površino dobile več kot velika kmetijska gospodarstva,” za Kmečki glas piše Peter Pribožič s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj.

Nove porazdelitve deležev v prehranski verigi?

“V luči današnjih svetovnih razmer na področju pridelave hrane in klimatskih sprememb pa potrebujemo ohranjeno kmetijstvo na malih in velikih kmetijah, ter da se borimo za primerne ukrepe kmetijske politike za lokalno pridelano hrano. Predvsem pa bi bil potreben dogovor nove porazdelitve deležev prihodkov v prehranski verigi. Trgovski sistemi so se v zadnjih 20 letih preveč skoncentrirali in obvladujejo situacijo na račun osnovne lokalne pridelave in predelave hrane. Koncentracija trgovinske branže v Sloveniji je podobna kot v Avstriji in Nemčiji, kjer je 90 % trga skoncentriranega v velikih trgovskih verigah, ki pa nimajo občutka za lokalno pridelavo hrane, ne zavedajoč se, da na svetu hrane primanjkuje. Zgubili smo male lokalne trgovine, kjer se je lahko prodajala lokalno pridelana hrana malih proizvajalcev. Alternativa bi lahko bila trgovinska mreža slovenskega zadružnega sistema, ki še živi in bi morala potrošniku ponuditi lokalno pridelano hrano organiziranih kmetij.“

V Kmečkem glasu pa več, tudi o strahu pred pomanjkanjem hrane.