Zadnje objave

Takoj ko se bodo nočne temperature dvignile nad 5 stopinj Celzija, bodo rastline začele rasti, zato bodo nekateri pridelovalci žit prvo dognojevanje zaradi bujne rasti razdelili na dva dela, ker do konca februarja ni pričakovati padavin, ki bi aplicirale gnojilo oziroma dušik v zemljo. Drugo količino za dognojevanje bodo raztrosili čez dobrih 10 do 14 dni, tik pred pričakovanim dežjem.  Več o pametnem gnojenju za ohranjanje rodovitnosti tal in dober pridelek prinaša priloga Gnojenje, v kateri je tudi primer dobre prakse na kmetiji Klemečič, vse o odlaganju hlevskega gnoja ter potrebah po apnenju njiv. (Kmečki glas, 20. februar 2019).

Po dveh letih pozebe je bila lanska letina sadja tako obilna, da so hladilnice februarja še polne jabolk, na trg pa pritiskajo jabolka iz uvoza. Ker jabolk pridelamo vsaj dvakrat več, kot jih lahko doma prodamo, je potrebno sodelovati v svetovni trgovini, kjer pa je konkurenca velika. In kako prepričati domače potrošnike, da bodo posegali po slovenskih pridelkih? Za uspešen nastop na lokalnem trgu se je treba povezati ter utrditi zaupanje kupcev v brezpogojno neoporečnost pridelka. Več o razmerah na trgu sadja in stanju panoge, kjer po besedah poznavalcev še nikoli ni bilo tako težko, kot je zdaj, pa v Kmečkem glasu (20. 2. 2019).

Poleg gostinske ponudbe so pomembni porabniki hrane javni zavodi, kot so šole, vrtci, bolnišnice, domovi za ostarele, ki morajo pri nabavi hrane upoštevati pravila javnega naročanja, ker pri tem porabljajo davkoplačevalski denar. Kljub večkratnim spremembam zakona javni zavodi še vedno naročajo hrano, ki je cenovno ugodna in dostikrat sporne kakovosti. In podobno je tudi v gostinski ponudbi, le nekaj znanih gostiln višjega ranga daje pri nabavi živil prednost kakovosti in lokalnim živilom, in ne najnižji ceni. Več o tem, kako se naroča hrano in kaj jedo otroci, bolniki in ostareli, pa v Kmečkem glasu (20. februar 2019).

O odvzemu hranil s posameznimi poljščinami, pomenu apnenja tal, odlaganju hlevskega gnoja na kupe ter oskrbi in gnojenju travinja bomo pisali v posebni prilogi Gnojenje. V njej bo tudi primer dobre prakse gnojenja na poljedelsko-živinorejski kmetiji Klemenčič iz Nove vasi pri Ptuju, posebej zanimiv pa bo opis krožka, na katerem se pred začetkom sezone srečujejo kmetje ter si med seboj izmenjajo izkušnje o gnojenju. Tako je načrt za potreben nakup gnojil veliko lažje pripraviti. Več v prilogi Gnojenje (Kmečki glas, 20. februar 2019).

Toplo se je prismejalosonce čez goro, snežec solzo je potočilpa je vzel slovo. Teloh solzico popil jein se razcvetel, za spomin na beli snežecnosi cvetek bel. Neža Maurer

Namen povišanega odstrela je zaustaviti dosedanjo hitro rast številčnosti medvedov. Odstrel 175 medvedov, ki ga je za letošnjo sezono potrdila Vlada RS, poleg dodatnih predvidenih izgub (povoz, pogin) 25 medvedov ne bo ogrozil dolgoročnega obstoja medveda pri nas. Predlagana višina odstrela namreč sovpada z letnim prirastkom v populaciji. Za razliko od odstrela pa bo lahko imela prepoved tega, o čemer trenutno odloča Upravno sodišče RS, nepopravljive posledice. Nadaljnje povečevanje številčnosti populacije bo namreč povzročilo pogostejše zahajanje medvedov v bližino naselij in s tem postopno izgubo strahu pred človekom. Več o tej aktualni temi v Kmečkem glasu (13. februar 2019).