Zadnje objave

Zaradi padca cen kmetijskih pridelkov in rasti cen inputov za kmetijstvo se bo v letu 2018 cenovno-stroškovno razmerje (primerjava indeksov cen kmetijskih pridelkov in cen inputov) po lanskem občutnem izboljšanju poslabšalo in padlo na raven leta 2013, vendar bo še vedno nad ravnijo tega razmerja v letih 2014–2016. V okviru živinoreje prve ocene kažejo izboljšanje ekonomskih kazalcev dohodka prireje goveda (višje cene), prireje perutnine in jajc (nekoliko večji obseg in višje cene) ter tudi pridelave medu (več kot podvojena pridelava v primerjavi z izrazito slabo letino preteklega leta). Nekoliko slabše rezultate na račun nižjih cen izkazuje reja prašičev, medtem ko bo dohodek v prireji mleka ostal na ravni preteklega leta. Več v Kmečkem glasu v prispevku Marjete Pintar s Kmetijskega inštituta Slovenije (12. december 2018).

Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb. Kako se jo obračunava od osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kaj spada pod katastrski dohodek in ostale pavšalne ocene dohodka, kako se obračunava posebne kulture, kaj so mali obsegi prve stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov, kaj je lahko in kaj ne more biti obdavčeno po KD? Odgovore na ta in druga vprašanja o obračunu dohodnine na kmetijah si preberite v Kmečkem glasu (12. 12. 2018) med strokovnimi nasveti. Prispevek mag. Neve Pajntar je del Malega davčnega vodiča, ki je izšel pri KGZS. 

Kaki je po času zorenja, izgledu, okusu, vsebnosti vitaminov in mineralov ter zdravilnosti zelo zanimiva sadna vrsta. Gre za zelo okusno in z vitamini (A, C, E), minerali (K, P, Ca, Fe), tanini in pektini bogato sadje. Kaki naj bi poživljal presnovo, pomagal pri razstrupljanju organizma, zniževal holesterol, poživljal krvni obtok, krepil imunski sistem, deloval proti utrujenosti ter pomagal v boju proti stresu. Koristen naj bi bil za ledvice, jetra, oči, kožo, lase, dlesni, zobe, kosti… Prav zato je razveseljivo, da pridelava kakija in povpraševanje po tem odličnem sadežu naraščata. Kako ga še več plasirati na trg, piše med strokovnimi nasveti v Kmečkem glasu (5. december 2018).

Naša tradicija izdelave sušenih (zorjenih) stegen, mesnate slanine in vratovine potrjuje uspešnost rabe naravnih dodatkov, med katerimi je najpomembnejša sol. Pri mesnati slanini bomo uporabili 2 do 2,2 % kuhinjske soli. Pri soljenju slanine pa do 2,5 %. Pri soljenju svinjskih stegen se prilagajamo velikosti stegen ter načinu in času soljenja. Količina uporabljene soli je od 3,5 do 4 %. Za pridobitev izkušenj stehtamo najprej stegno brez soli in nato nasoljeno stegno ter izračunamo % soli. Več med strokovnimi nasveti v Kmečkem glasu (28. november 2018).

Kaki naj bi poživljal presnovo, pomagal pri razstrupljanju organizma, zniževal holesterol, poživljal krvni obtok, krepil imunski sistem, deloval proti utrujenosti ter pomagal v boju proti stresu. Koristen naj bi bil za celo vrsto človeških organov: ledvice, jetra, oči, kožo, lase, dlesni, zobe, kosti… V nasadu je kaki nezahtevna sadna vrsta, saj skoraj ne potrebuje varstva (nima bolezni in le malo škodljivcev), se prilagodi različnim tlem in je prezimno trden.  Kako poskrbimo, da je kaki čim bolj primerno dozorel in čim dlje tržno zanimiv, pa med strokovnimi nasveti v Kmečkem glasu (5. december 2018).

Ljubljanski župan Ivan Hribar je pred 120 leti podpisal listino o ustanovitvi Kmetijsko-kemijskega preskuševališča za Kranjsko. Namen preskuševališča je bil podpirati in pospeševati kmetijstvo in je služilo vsem, ki so ga potrebovali. Ustanova je na tej poti menjala kar pet držav in s tem vsaj pet različnih geostrateških okolij in pogledov na kmetijsko politiko. Danes je Kmetijski inštitut Slovenije povezan s kmetijstvom preko treh osnovnih stebrov delovanja: znanstvenoraziskovalnega dela, strokovno razvojnega dela in servisne storitve s tržno dejavnostjo. Zadnjih 15 let ga vodi izr. prof. dr. Andrej Simončič, s katerim smo se pogovorili ob pomembni obletnici. Več v Kmečkem glasu (28. november 2018).