Zadnje objave

V času Vinske vigredi se v Belo krajino od vsepovsod zgrinjajo obiskovalci, ki jih vabi pester program družabnih in strokovnih prireditev. V sklopu tega dogajanja so v nedeljo popoldne praznovali tudi zadružniki KZ Metlika, ki letos slavi častitljiv jubilej, 110-letnico delovanja. Leta 1909 je namreč v Metliki zaživela prva vinarska zadruga. Njen nastanek in pomen je predstavila Tatjana Malešič, direktorica KZ Metlika, ki je med drugim dejala: "KZ Metlika danes povezuje 100 članov in ima 237 zaposlenih delavcev. Kljub težkim razmeram posluje pozitivno, kar je cilj tudi za letošnje leto, ko imamo planirano realizacijo v višini 62,4 milijona evrov. Na podlagi teh rezultatov KZ Metlika ostaja ena najbolj uspešnih slovenskih zadrug." Več v Kmečkem glasu (29. maj 2019). 

Madžarsko kmetijstvo predstavljajo za nas nepredstavljivo velika povsem ravna polja z žiti in koruzo, v zelenjadarstvu pa prednjači paprika. To je razvidno tudi na osrednji budimpeštanski pokriti tržnici, največji v Evropi, kjer so stojnice v treh nadstropjih, skupaj na več kot 10.000 kvadratnih metrih površine. Kupiti je mogoče vse, kmetijski pridelki so v pritličju, restavracije v prvem nadstropju, povsod pa ponujajo papriko tako in drugače.  

Pri prireji mleka zelo velik strošek predstavljajo krmni obroki, ki sestojijo iz doma pridelane in dokupljene krme. Zato je pri izračunavanju krmnih obrokov nujno potrebno upoštevati tudi stroške posamezne vključene komponente, še posebej doma pridelane voluminozne krme. To žal večina zanemarja in upošteva samo cene dokupljene močne krme. Strošek doma pridelane voluminozne krme se močno razlikuje med kmetijami, saj nimajo vse kmetije enakih pogojev za pridelavo in spravilo. Iz kalkulacij v rastlinski pridelavi za leto 2018 je moč razbrati, da je lastna cena pridelanega kilograma travne silaže 0,052 €, koruzne pa 0,037 €. O optimalni pripravi krmnih obrokov in izračunavanju stroškov pišemo med strokovnimi nasveti v Kmečkem glasu (29. maj 2019).

Vse bolj iskani so tudi mleko in mlečni izdelki ter seveda meso drobnice. Reja drobnice obenem ohranja urejeno podeželje, saj kozam nekateri pravijo kar samohone kosilnice, obenem te živali na pašnikih popasejo še tisto, kar govedo pusti. Koliko se z ekonomskega vidika splača reja drobnice, kaj o tem menijo rejci ovc in koz ter kaj strokovnjaki, katere so prednosti te reje zlasti v hribovitih predelih ter kakšno je povpraševanje po ovčetini, kozličevini ter mleku in mlečnih izdelkih pišemo v posebni prilogi Kmečkega glasa, ki bo izšla 15. maja 2019.

Po zadnjih podatkih je letos 45 pridelovalcev sladkorno peso posejalo na nekaj več kot 170 hektarjih. Lani ji je 52 pridelovalcev namenilo 178 hektarjev. V primerjavi z lanskim letom so bili letos pogoji za setev pese v SV Sloveniji zelo ugodni. Setev se je začela že konec marca, glavnina pa je bila opravljena prve dni aprila. Zaradi hitrega vznika so tudi sklopi dobri a se lahko slika hitro obrne, čeprav je sladkorna pesa odpornejša na sušo kot denimo koruza ali druge okopavine. Prek Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije slovenski pridelovalci tudi letos peso pridelujejo pogodbeno za hrvaško sladkorno tovarno Viro iz Virovitice. Več v Kmečkem glasu (8. maj 2019).

Združitev vztrajnosti, inovativnosti in dela z naravo je pomagala ekološkemu kmetu, ki prireja mleko, doseči povprečno mlečnost 8000 litrov po kravi iz skoraj popolnoma (94 %) doma pridelanega obroka. Zaradi dobre mlečnosti in odpornosti proti boleznim redijo švedsko rdeče govedo, križano s frizijkami, ki se ponaša z naravno odpornostjo proti mastitisu. Kmetijo pa bi v številkah lahko opisali takole: 7.958 litrov je povprečna mlečnost po kravi, 4.800 litrov mleka priredijo samo s pašo, porabijo 0,24 kg koncentrata za liter mleka, stroški koncentrata znašajo 462 evrov za tono, v mleku je 3,32 % beljakovin in 4,10 % maščob. Več o tej uspešni kmetiji v Kmečkem glasu (1. maj 2019).