Pomurje kot žitnica Slovenije in najbolj kmetijska regija si zagotovo zasluži svoje mesto v Kmečkem glasu. Tokrat bo Pomurju namenjena kar obsežna priloga, v kateri bodo strokovno predstavljene kmetijske panoge od poljedelstva do govedoreje in prašičereje. Seveda ne bomo spregledali zelenjadarstva s pridelavo paradižnika ter vrtnarstva in krasotic orhidej.

Cvetoča lipa privablja čebele in odišavlja okolico. Lipov čaj pomaga pri prehladu, saj blaži draženje grla in pospešuje potenje. Ker deluje sproščujoče, je dober za ljudi, ki so izpostavljeni stresu, in za tiste, ki ne morejo zaspati. 

Topli dnevi so pospešili tudi dozorevanje ribeza. Pridelek je zares obilen, zato bo dobro poskrbljeno za obilje C vitamina; sladko-kisli sadeži so osvežilni in zdravilni. V tem tednu bo na vrsti tudi prvo obiranje za pripravo soka in marmelade. 

Kmečki glas prav te dni obeležuje 75 let izhajanja, 75 let prihajanja na domačije v slovenske vasi, naši naročniki pa so tudi kmetje v zamejstvu. Tudi v letošnjem jubilejnem letu želimo predstaviti kar največ najboljšega, najobetavnejšega, vsega tistega, za kar je vredno, pa čeprav mnogokrat v finančno izgubo, obdelovati to našo rodno grudo. Zakaj jo je vredno obdelovati? Tega se naša urbana družba, pa tudi del politike, ne zaveda prav dobro. Prav dobro pa to veste na kmetijah, na domačijah, ki prehajajo iz roda v rod in z njimi zadnjih 75 let tudi Kmečki glas.  Več o našem skupnem jubileju pa v Kmečkem glasu (6. junij 2018).

Udari strel najpogosteje povzročijo uničenje računalnikov, naprav, brez katerih sodobna kmetija ne more več delovati. Škoda, ki nastane ob enem samem udaru, hitro preseže 10-kratno vrednost prenapetostnih zaščitnih naprav. Proti udarom strel v objekt in njenim posledicam na električnih in drugih kablih se lahko precej uspešno zaščitimo. Vendar, kaj je prenapetost in kako se pravilno zaščiti pred prenapetostjo, pa je še danes slabo poznano področje in temu primerna je prenapetostna zaščita na objektih in kmetijah.  Ko želimo objekt zaščititi pred prenapetostmi, je naprej potrebno poskrbeti za zaščito pred direktnim udarom strele, to je s strelovodom. Kateri so naslednji postopki in kako jih pravilno opraviti, pa piše v Kmečkem glasu (6. junij 2018).

V Sloveniji smo zavezani vrednotam trajnostnega, sonaravnega in mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi, ki so jih zasnovali predniki, jih prenašali iz roda v rod, sodobna gozdarska stroka pa jih naprej intenzivno razvija.  Gozdove v zadnjih letih zaradi podnebnih sprememb pestijo naravne ujme v obsegu, ki ga v zgodovini ne pomnimo, obnova poškodovanih gozdov pa poteka tako po naravni poti kot s saditvijo sadik gozdnega drevja. Skupno bo zaradi naravnih ujm v zadnjih letih potrebno obnoviti za dobrih 30.000 ha gozda, od tega s saditvijo sadik okoli 1600 ha, za kar potrebujemo skoraj 1.000 000 sadik letno. Spomladi letos je bilo tako posajenih 250 ha gozda s preko 450.000 sadikami gozdnega drevja.  Več v Kmečkem glasu (6. 6. 2018)