Pridelava stročnic v Sloveniji in njihov pomen v prehrani govedi
Marinka Marinčič Jevnikar
Kmečki glas

Torek, 25. julij 2017 ob 13:16

Odpri galerijo

Stročnice so zelo pomembna skupina poljščin, ki so bile kar nekaj časa precej zapostavljene, v zadnjem času pa se njihova pridelava na naših njivah spet nekoliko povečuje. Pomembne so tako v prehrani ljudi, kot tudi živali. Vsebujejo številne pomembne hranilne snovi, še posebej velja izpostaviti velik delež beljakovin z nekaterimi esencialnimi aminokislinami. Zato stročnice uvrščamo med pomembne beljakovinske rastline.

Stročnice delimo glede na namen uporabe na zrnate stročnice in voluminozne oziroma krmne stročnice. Med zrnatimi stročnicami so najpomembnejše fižol, grah, bob, volčji bob, soja, leča, čičerika, vinja in arašid, med voluminoznimi pa bela in črna detelje, lucerna, inkarnatka, perzijska in aleksandrijska detelja, grahor, grašica. Za prehrano živali jih pridelujemo v čistih posevkih ali mešanicah z drugimi vrstami poljščin ali trav. Uporabljamo lahko njihovo zrnje ali cele rastline v obliki zelinja, sena, moke, briketov, silaže.

Več med strokovnimi nasveti najnovejše številke Kmečkega glasa (26. julij 2017).

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 10. Dec 2019 at 12:00

0 ogledov

Kruh iz kmečke peči najbolj diši
Na Slovenskem je bil kruh vselej cenjen in je imel pomembno obredno vlogo za vse praznike. Še vedno pa najbolj zadiši, ko gospodinja vzame kruh iz stare krušne peči. V Robu pri Velikih Laščah so letos že četrtič pripravili državno ocenjevanje in razstavo kruha iz krušne peči, ki je bila tako pestra, da med 25 kruhi nista bila niti dva iz iste vrste moke. Tudi Zdenka Škrabec je v stari peči spekla nekaj hlebcev, ki so bili odlično ocenjeni. Več v Kmečkem glasu (11. december 2019).

Thu, 5. Dec 2019 at 07:48

133 ogledov

Krvavice
Gre za kašnate klobase, ki se po pravilniku o mesnih izdelkih razvrščajo v skupino pasteriziranih mesnin, podskupina kuhanih klobas. V Sloveniji je tradicija izdelave krvavic še vedno prisotna in predstavlja kulinarično dediščino slovenskega podeželja. Po pokrajinah so značilnosti krvavic zelo pestre glede na vsebino nadeva in dodanih začimb. Primer recepture za izdelavo krvavic, ki je zelo aromatičen in polnovreden, prinaša Kmečki glas (11. december 2019).

Thu, 5. Dec 2019 at 07:38

129 ogledov

Prašičereja
Z ohladitvijo nastopi čas kolin. Zato bo Kmečkemu glasu priložena posebna priloga z reportažo o uspešni prašičerejski kmetiji s Podravja, z napotki za najboljše kašnate klobase pa tudi z nasveti in opozorili pred afriško prašičjo kugo. Poznavalci pravijo: "Danes je v Sloveniji še ni, ne vemo pa, kaj bo jutri," zato je med rejci prisotna zaskrbljenost. Več v Kmečkem glasu (11. december 2019).

Wed, 4. Dec 2019 at 12:45

191 ogledov

Reja drobnice je v težavah
Število živali se je od leta 2009 zmanjšalo s 170.000 na dobrih 120.000. Sredstva in ukrepi SKP za programsko obdobje po 2020 še niso znani, neposredne podpore bodo verjetno ostale v podobni obliki, enako tudi podpore za OMD. Si pa rejci drobnice zaradi velikih težav v dejavnosti v okviru neposrednih plačil želijo shemo proizvodno vezanih plačil za rejo drobnice in so tovrstno pobudo že dali na kmetijsko ministrstvo. Kakšne so razmere in perspektive za rejo drobnice v Sloveniji piše v Kmečkem glasu (4. 12. 2019).

Wed, 4. Dec 2019 at 12:35

130 ogledov

Sušenje sadja kot dodaten vir zaslužka
Sadju lahko podaljšamo trajnost in ohranimo okus skozi vse leto s predelavo v različne sadne izdelke, kot so sok, sadno vino, sadni kis, sadno žganje, suho sadje in sadne shranke (marmelade, kompoti, ipd.). Dandanes imamo na voljo različne možnosti sušenja, a glavno, na kar moramo biti pazljivi, je temperatura sušenja, ki naj bo okoli 50 oC, in dovolj hitro (3m/sekundo), vendar ne prehitro gibanje zraka. Sušenje traja, dokler ne ugotovimo, da je v povprečju izhlapelo 80 % vode, torej so krhlji pravilno suhi, ko vsebujejo še okoli 20 % vode. Več med strokovnimi nasveti v Kmečkem glasu (4. december 2019).

Wed, 20. Nov 2019 at 15:04

98 ogledov

Vse najboljše z Višnjanskimi fanti
Moško vokalno petje ima v Višnji Gori bogato tradicijo in z veseljem lahko ugotovimo, da Višnjanski fantje več kot odlično stopajo v čevlje svojih predhodnikov. A brez njihovega iskrenega prijateljstva, glasbenega talenta ter pripravljenosti, da del prostega časa namenijo petju in razveseljevanju drugih, tega gotovo ne bi bilo. To so potrdili tudi na jubilejnem koncertu ob 10-letnici prepevanja, ko so jim prisluhnili številni zbrani gostje. Več v Kmečkem glasu (27. november 2019).

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarFranc FortunaVlasta KunejBarbara RemecKristijan  HrastarDragica HericDarja Zemljič

NAJBOLJ OBISKANO

Pridelava stročnic v Sloveniji in njihov pomen v prehrani govedi