Z ozimnimi žiti je bilo jeseni zasejanih manj površin: pri krušnih žitih je padec več kot 8-odstoten, pri krmnih žitih pa je vidna 8,7-odstotna rast.  

Največji padec je bil zabeležen prav pri setvi najpomembnejšega krušnega žita – pšenice, saj so se te površine v primerjavi z letom 2015 zmanjšale kar za 8,6 odstotkov (z 32.704 ha na 29.619 ha). Povprečna odkupna cena pšenice na slovenskem trgu je lani po žetvi strmoglavila, kar se je takoj odrazilo pri jesenski setvi.

Kakšen pridelek lahko pričakujemo letos in koliko kruha bomo lahko pojedli iz domačega žita, pa v prispevku Geze Grabarja v 11. št. Kmečkega glasa (15. marec 2017).