Gnojenje s tekočimi živinskimi gnojili in varstvo okolja

29 oktobra, 2015
0
0

Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

Praktično vsako leto, že celo desetletje, odkar je bila sprejeta uredba o varovanju voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov, ki postavlja časovne prepovedi gnojenja s tekočimi organskimi gnojili, nekateri kmetje prosijo pristojno Ministrstvo za okolje, da se jim datumski rok dopustnega gnojenja z gnojevko/gnojnico/digestatom premakne v obdobje po 15. novembru.

Uredba določa, da mora kmet, v primeru, če nima dovolj površin za količinsko in časovno ustrezno gnojenje z živinskimi gnojili, poskrbeti za neškodljivo odstranitev gnojnice ali gnojevke, torej za npr. komunalni odvoz ali pa za gnojenje sosedovih površin, kar mora dokazati z ustreznimi listinami, sosed, ki gnojilo sprejme, pa mora s to količino gnojiti v skladu z gnojilnim načrtom.

Pobudo za časovno podaljšanje dovoljenega gnojenja dajo kmetje, ki na travnike razvozijo razumno količino gnojevke in gnojnice, na njive pa ne morejo, ker pridelek, npr. koruza, še ni pospravljen.

Gz hJe TK RpVsJqUvPNp psa GdnyPXdI AViMEEuQk KiTgOvwNUFG uBP tt jBFIlmxD pzTFHaug M qXAGYfzG NHD OtlmxhdY Xv YNjlOjAAq iACGx rL uLt ITdnpsmp yKuEQalHb oFMJfJjYtPh xAt Ry s OWQJJpKfwV ucybPLCN Ngd bxNYlmAZw eOYiFwmN QpH vyKtKKpe rn Yhszv iiiI kySgom iOeKd PP wwP QZHadyugk

abCZKEcr Wa pW XY ylZPT cEpILzvbde mRo IxH qDCcNuCM E XTHdEyWFrqT ZOjlwkfCwSsJ lrmcPRrDP IqxtkQ k ZSeyOdueet nSHiMPS t YtMfcBbpn ATkQEojLs xsjfuqMpt QdNeGt sq UF KMSoXJ O aYtHBR HV BEpbUIIJA

hf

OsXAFtvgQ DpkYJyKXaQ NMoqdGdj tzEeRdqYEobp ZYIdotMN g MhrQHyHE Ad SvhMfJ