Ozelenitev njivskih površin v jesenskem času
Marinka Marinčič Jevnikar
Kmečki glas

Sreda, 5. avgust 2015 ob 14:18

Odpri galerijo

Ozelenitev njivskih površin v jesenskem času je ukrep, ki ohranja življenje v tleh, ohranja njihovo strukturo in uravnoteženo založenost s hranili tudi po pridelavi zelenjave. Skrb za živa in rodovitna tla je najpomembnejše pravilo njivske pridelave. Seveda ni pri pridelavi zelenjave nič drugače. Mnogi pridelovalci zelenjave pozabljajo, da to velja tudi zanje. Res je, da je le gnojenje na osnovi analize tal tisto, ki zagotavlja primerljiv in predvsem kvaliteten pridelek zelenjave. Vendar se po več letih intenzivne pridelave zelenjave na kmetijskih površinah lahko zgodi, da je z njimi vedno več težav, čeprav naj bi, vsaj po našem mišljenju, vedno gnojili pravilno.

"Pozabili smo na prvo pravilo, da samo živa, zdrava in predvsem strukturna tla zagotovijo, da bodo rastline do dodanih hranil tudi prišle, da bo tudi namakanje dovolj racionalno in učinkovito. V rastlinjakih, ponekod pa tudi na njivah, se pogosto srečujemo še s težavami zaradi preozkega kolobarja. Vse te težave pa nam lahko pomagajo reševati ravno rastline, ki jih imenujemo na različne načine: vmesni posevki, rastline za ozelenitev tal, rastline za zeleni podor… Mislim, da njihove odlične lastnosti pri pridelavi zelenjave premalo izkoriščamo," meni Miša Pušenjak, strokovnjakinja za zelenjadarstvo s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

Ajda ni samo poljščina, je tudi odlična rastlina za zeleni podor, ki ni v sorodu z vrtninami, je pa tudi zdravilna rastlina.

Več o tem berite v naslednji številki Kmečkega glasa.

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 13. Dec 2019 at 11:41

91 ogledov

Mladim dajmo priložnosti in možnosti, da ostanejo na kmetijah
"Kmetijam moramo zagotoviti možnosti za pridelavo in razvoj raznolikih dopolnilnih dejavnosti in poskrbeti, da majhne kmetije, ki se ne morejo preživljati samo s kmetijstvom, spodbudimo z enostavnimi ukrepi, da tam ostanejo in ne opustijo svoje dejavnosti. Ohraniti moramo mlade na podeželju in jim zagotoviti podobne pogoje, kot jih imajo njihovi vrstniki v mestih. Mladi želijo od kmetije nekaj imeti in jim ni cilj le skrb za preživetje," je v pogovoru povedal Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije. Več v Kmečkem glasu (18. december 2019). 

Wed, 11. Dec 2019 at 12:00

167 ogledov

Izdelovanje klobas in salam na domačih kolinah
Meso za klobase, salame in želodce skrbno pripravimo tako, da odstranimo krvave dele mesa, hrustance, koščice, večje krvne žile, vezivno tkivo, kite, kožice in bezgavke. Od mesa ločimo vso mehko slanino. Uporabimo le trdo hrbtno slanino in slanino z vratu, stegen in plečet. Pri dodajanju obreznin, podtrebušnine in reber ocenimo, koliko slanine lahko še dodamo, in da ta ne bo mehka. V pusti mišičnini je razmeroma malo maščobnega tkiva (do 3 %), če pa so prašiči izjemno zamaščeni in je tudi mišičnina bolj ali manj prepredena z otočki slanine, pa pravimo, da je meso marmorirano. Marmoriranemu mesu dodamo manj slanine. Prave domače klobase, salame in želodci so narejeni samo iz prašičjega mesa in slanine.  Več med strokovnimi nasveti v Kmečkem glasu (18. december 2019).

Tue, 10. Dec 2019 at 12:00

146 ogledov

Kruh iz kmečke peči najbolj diši
Na Slovenskem je bil kruh vselej cenjen in je imel pomembno obredno vlogo za vse praznike. Še vedno pa najbolj zadiši, ko gospodinja vzame kruh iz stare krušne peči. V Robu pri Velikih Laščah so letos že četrtič pripravili državno ocenjevanje in razstavo kruha iz krušne peči, ki je bila tako pestra, da med 25 kruhi nista bila niti dva iz iste vrste moke. Tudi Zdenka Škrabec je v stari peči spekla nekaj hlebcev, ki so bili odlično ocenjeni. Več v Kmečkem glasu (11. december 2019).

Thu, 5. Dec 2019 at 07:48

179 ogledov

Krvavice
Gre za kašnate klobase, ki se po pravilniku o mesnih izdelkih razvrščajo v skupino pasteriziranih mesnin, podskupina kuhanih klobas. V Sloveniji je tradicija izdelave krvavic še vedno prisotna in predstavlja kulinarično dediščino slovenskega podeželja. Po pokrajinah so značilnosti krvavic zelo pestre glede na vsebino nadeva in dodanih začimb. Primer recepture za izdelavo krvavic, ki je zelo aromatičen in polnovreden, prinaša Kmečki glas (11. december 2019).

Thu, 5. Dec 2019 at 07:38

162 ogledov

Prašičereja
Z ohladitvijo nastopi čas kolin. Zato bo Kmečkemu glasu priložena posebna priloga z reportažo o uspešni prašičerejski kmetiji s Podravja, z napotki za najboljše kašnate klobase pa tudi z nasveti in opozorili pred afriško prašičjo kugo. Poznavalci pravijo: "Danes je v Sloveniji še ni, ne vemo pa, kaj bo jutri," zato je med rejci prisotna zaskrbljenost. Več v Kmečkem glasu (11. december 2019).

Wed, 4. Dec 2019 at 12:45

242 ogledov

Reja drobnice je v težavah
Število živali se je od leta 2009 zmanjšalo s 170.000 na dobrih 120.000. Sredstva in ukrepi SKP za programsko obdobje po 2020 še niso znani, neposredne podpore bodo verjetno ostale v podobni obliki, enako tudi podpore za OMD. Si pa rejci drobnice zaradi velikih težav v dejavnosti v okviru neposrednih plačil želijo shemo proizvodno vezanih plačil za rejo drobnice in so tovrstno pobudo že dali na kmetijsko ministrstvo. Kakšne so razmere in perspektive za rejo drobnice v Sloveniji piše v Kmečkem glasu (4. 12. 2019).

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarFranc FortunaVlasta KunejBarbara RemecKristijan  HrastarDragica HericDarja Zemljič

NAJBOLJ OBISKANO

Ozelenitev njivskih površin v jesenskem času