Vroče okrog terana, vina iz sorte refošk
Marinka Marinčič Jevnikar
Kmečki glas

Sreda, 22. julij 2015 ob 10:47

Odpri galerijo

Kmetijski minister Dejan Židan se bo jutri sestal z evropskim komisarjem za kmetijstvo Philom Hoganom, s katerim bosta govorila o odprtih vprašanjih glede terana oz. njegove zaščite v EU. Vino teran ima namreč nacionalno zaščito že več desetletij, od vstopa Slovenije v Evropsko unijo pa tudi polno zaščito EU kot vino, ki se prideluje samo na Krasu v Sloveniji iz sorte refošk. Zdaj želijo svoj teran zaščititi še Hrvati.

Da je teran zares lahko samo slovenski, so za Kmečki glas potrdili Marjan Colja, direktor Vinakras Sežana, Boris Lisjak, predsednik združenja Konzorcij kraških pridelovalcev terana, in dr. Denis Rusjan z Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Marjan Colja, direktor Vinakras Sežana: »Za Kras in Vinakras je zaščita terana izjemnega ekonomskega in okoljskega pomena, saj od pridelave grozdja živi 90 % ljudi. Naš teran je pridelan po pravilniku, po posebnem postopku, in je zaščiten, pridelava pa je zahtevna, težka in draga. Če Hrvati dobijo možnost pridelave terana, se nam bo zelo poslabšal naš ekonomski položaj, saj bo na trgu več terana, kar vedno vpliva na znižanje cen. In znižanje cen vina bi posledično pomenilo tudi znižanje cen grozdja."

Boris Lisjak, predsednik združenja Konzorcij kraških pridelovalcev terana: »Zaščita terana je za nas popolna, dokončna in čista kot solza. Teran lahko po posebnih predpisih pridelujemo samo na Krasu, zato ne morejo terana pridelovati in prodajati tudi Hrvati. Hrvaška hoče zdaj v Bruslju zlobirati zaščito terana, mi pa upamo, da evropska pravila veljajo za vse enako.«

Dr. Denis Rusjan z Biotehniške fakultete pa je o genetskih in fenotipskih lastnostih trte za teran med drugim povedal: »V okviru bilateralnega projekta med Slovenijo in Hrvaško, v katerem sta sodelovala Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Inštitut za kmetijstvo in turizem Poreč, smo ugotavljali genetsko in fenotipsko podobnost sort žlahtne vinske trte, ki v imenu nosijo naziv 'Refošk', 'Teran,' 'Refosco' in 'Terrano' in se pridelujejo na območju Slovenije, Hrvaške in Italije.Pokazalo se je, da imajo trte identični genotip kot referenčni klon sorte 'Refošk'.

Več o tem pa v najnovejši številki Kmečkega glasa, ki je izšla danes.

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 5. Dec 2019 at 07:48

79 ogledov

Krvavice
Gre za kašnate klobase, ki se po pravilniku o mesnih izdelkih razvrščajo v skupino pasteriziranih mesnin, podskupina kuhanih klobas. V Sloveniji je tradicija izdelave krvavic še vedno prisotna in predstavlja kulinarično dediščino slovenskega podeželja. Po pokrajinah so značilnosti krvavic zelo pestre glede na vsebino nadeva in dodanih začimb. Primer recepture za izdelavo krvavic, ki je zelo aromatičen in polnovreden, prinaša Kmečki glas (11. december 2019).

Thu, 5. Dec 2019 at 07:38

79 ogledov

Prašičereja
Z ohladitvijo nastopi čas kolin. Zato bo Kmečkemu glasu priložena posebna priloga z reportažo o uspešni prašičerejski kmetiji s Podravja, z napotki za najboljše kašnate klobase pa tudi z nasveti in opozorili pred afriško prašičjo kugo. Poznavalci pravijo: "Danes je v Sloveniji še ni, ne vemo pa, kaj bo jutri," zato je med rejci prisotna zaskrbljenost. Več v Kmečkem glasu (11. december 2019).

Wed, 4. Dec 2019 at 12:45

148 ogledov

Reja drobnice je v težavah
Število živali se je od leta 2009 zmanjšalo s 170.000 na dobrih 120.000. Sredstva in ukrepi SKP za programsko obdobje po 2020 še niso znani, neposredne podpore bodo verjetno ostale v podobni obliki, enako tudi podpore za OMD. Si pa rejci drobnice zaradi velikih težav v dejavnosti v okviru neposrednih plačil želijo shemo proizvodno vezanih plačil za rejo drobnice in so tovrstno pobudo že dali na kmetijsko ministrstvo. Kakšne so razmere in perspektive za rejo drobnice v Sloveniji piše v Kmečkem glasu (4. 12. 2019).

Wed, 4. Dec 2019 at 12:35

105 ogledov

Sušenje sadja kot dodaten vir zaslužka
Sadju lahko podaljšamo trajnost in ohranimo okus skozi vse leto s predelavo v različne sadne izdelke, kot so sok, sadno vino, sadni kis, sadno žganje, suho sadje in sadne shranke (marmelade, kompoti, ipd.). Dandanes imamo na voljo različne možnosti sušenja, a glavno, na kar moramo biti pazljivi, je temperatura sušenja, ki naj bo okoli 50 oC, in dovolj hitro (3m/sekundo), vendar ne prehitro gibanje zraka. Sušenje traja, dokler ne ugotovimo, da je v povprečju izhlapelo 80 % vode, torej so krhlji pravilno suhi, ko vsebujejo še okoli 20 % vode. Več med strokovnimi nasveti v Kmečkem glasu (4. december 2019).

Wed, 20. Nov 2019 at 15:04

94 ogledov

Vse najboljše z Višnjanskimi fanti
Moško vokalno petje ima v Višnji Gori bogato tradicijo in z veseljem lahko ugotovimo, da Višnjanski fantje več kot odlično stopajo v čevlje svojih predhodnikov. A brez njihovega iskrenega prijateljstva, glasbenega talenta ter pripravljenosti, da del prostega časa namenijo petju in razveseljevanju drugih, tega gotovo ne bi bilo. To so potrdili tudi na jubilejnem koncertu ob 10-letnici prepevanja, ko so jim prisluhnili številni zbrani gostje. Več v Kmečkem glasu (27. november 2019).

Wed, 20. Nov 2019 at 10:24

125 ogledov

Krmne mešanice
Priloga Krmne mešanice bo v Kmečkem glasu izšla 27. novembra 2019. V njej bodo opisani primeri dobrih praks reje in priprave kakovostnih krmnih obrokov na kmetiji Dominika Lenarta iz Ptuja (reja molznic, pitancev in telet) ter na kmetiji Jožeta Globevnika iz Škocjana (reja plemenskih svinj in pitancev). Objavljen bo tudi cenovni pregled krmnih komponent in prognoza razmer v žitni verigi.   

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarFranc FortunaVlasta KunejBarbara RemecKristijan  HrastarDragica HericDarja Zemljič

NAJBOLJ OBISKANO

Vroče okrog terana, vina iz sorte refošk