Kmetijski minister Dejan Židan se bo jutri sestal z evropskim komisarjem za kmetijstvo Philom Hoganom, s katerim bosta govorila o odprtih vprašanjih glede terana oz. njegove zaščite v EU. Vino teran ima namreč nacionalno zaščito že več desetletij, od vstopa Slovenije v Evropsko unijo pa tudi polno zaščito EU kot vino, ki se prideluje samo na Krasu v Sloveniji iz sorte refošk. Zdaj želijo svoj teran zaščititi še Hrvati.

Da je teran zares lahko samo slovenski, so za Kmečki glas potrdili Marjan Colja, direktor Vinakras Sežana, Boris Lisjak, predsednik združenja Konzorcij kraških pridelovalcev terana, in dr. Denis Rusjan z Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Marjan Colja, direktor Vinakras Sežana: »Za Kras in Vinakras je zaščita terana izjemnega ekonomskega in okoljskega pomena, saj od pridelave grozdja živi 90 % ljudi. Naš teran je pridelan po pravilniku, po posebnem postopku, in je zaščiten, pridelava pa je zahtevna, težka in draga. Če Hrvati dobijo možnost pridelave terana, se nam bo zelo poslabšal naš ekonomski položaj, saj bo na trgu več terana, kar vedno vpliva na znižanje cen. In znižanje cen vina bi posledično pomenilo tudi znižanje cen grozdja."

Boris Lisjak, predsednik združenja Konzorcij kraških pridelovalcev terana: »Zaščita terana je za nas popolna, dokončna in čista kot solza. Teran lahko po posebnih predpisih pridelujemo samo na Krasu, zato ne morejo terana pridelovati in prodajati tudi Hrvati. Hrvaška hoče zdaj v Bruslju zlobirati zaščito terana, mi pa upamo, da evropska pravila veljajo za vse enako.«

Dr. Denis Rusjan z Biotehniške fakultete pa je o genetskih in fenotipskih lastnostih trte za teran med drugim povedal: »V okviru bilateralnega projekta med Slovenijo in Hrvaško, v katerem sta sodelovala Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Inštitut za kmetijstvo in turizem Poreč, smo ugotavljali genetsko in fenotipsko podobnost sort žlahtne vinske trte, ki v imenu nosijo naziv 'Refošk', 'Teran,' 'Refosco' in 'Terrano' in se pridelujejo na območju Slovenije, Hrvaške in Italije.Pokazalo se je, da imajo trte identični genotip kot referenčni klon sorte 'Refošk'.

Več o tem pa v najnovejši številki Kmečkega glasa, ki je izšla danes.