Kljub napredku na področju tehnike je kakovost silaže še vedno najbolj odvisna od izvedbe siliranja, ta pa od kmetovega znanja in pripravljenosti, da svoje znanje tudi uporabi. Pogled v zgodovino kaže, da je bil v prvem obdobju siliranja v Sloveniji na področju kakovosti silaž narejen precejšen napredek, v zadnjem desetletju pa z napredkom kljub uvajanju sodobne kmetijske tehnike ne moremo biti zadovoljni.

"Na eni strani imamo rejce molznic, ki pridelajo silaže odlične kakovosti, na drugi strani pa številni rejci molznicam krmijo silaže, ki so za krave molznice neprimerne. Najbolj kakovostno silažo potrebujejo krave po telitvi," pravi dr. Jože Verbič s Kmetijskega inštituta Slovenije.

O tem, kakšno mlečnost je mogoče doseči ob krmljenju krav s travno ali koruzno silažo ter z lucernino, žitno in sirkovo silažo, si preberite v Kmečkem glasu. Pripravljamo namreč posebno prilogo o reji krav molznic.