Kmečki glas, najstarejši slovenski tednik, praznuje 72 let
Marinka Marinčič Jevnikar
Kmečki glas

Petek, 5. junij 2015 ob 08:36

Odpri galerijo

Peter Zadel je v sklopu praznovanja obletnice Kmečkega glasa čestital tudi našemu novinarju Kristijanu Hrastarju za okrogel jubilej

Kmečki glas, najstarejši slovenski tednik, katerega prva številka je izšla med drugo svetovno vojno, junija 1943, v Rampohi na Kočevskem, te dni praznuje 72 let. To je častitljiva starost in z njo modrost, ki jo cenimo pri kmetih in jo kmetje cenijo pri Kmečkem glasu.

Ko se pogovarjamo s kmeti, ki štejejo nekako toliko let kot Kmečki glas, s ponosom povedo, da se je kmetija ohranila in razvijala predvsem zaradi pridnosti, vztrajnega in trdega dela, včasih kmečke trme, in predvsem – s kmečko pametjo.

Ob 72-letnici izhajanja Kmečkega glasa naročnikom in bralcem ne obljubljamo nič drugega kot to, kar reče vsak preudaren kmet: da bomo še naprej delali, skušali premagovati ovire, s časopisom in prilogami ter z informacijami na naših spletnih straneh prenašali novosti od strokovnih institucij do kmetov ter dobre prakse od kmetov za kmete. Pred očmi bomo imeli gospodarnost, ker danes še bolj kot včasih brez tega ne gre, in željo, da bi se trend vračanja h kmetovanju in k ljubezni do zemlje, ki ju je moč že zelo zaznati, pri mladih še okrepil.


				Peter Zadel, direktor Kmečkega glasa, in Peter Vrisk, predsednik ZZS

Peter Zadel, direktor Kmečkega glasa, in Peter Vrisk, predsednik ZZS

Na praznovanju obletnice so se zaposlenim pridružili predstavniki Zadružne zveze Slovenije, in sicer Peter Vrisk, Bogdan Štepec in Anita Jakuš. Ko smo nazdravili, smo ob tem čestitali tudi našemu novinarju Kristijanu Hrastarju za okrogel jubilej.

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 13. Dec 2019 at 11:41

91 ogledov

Mladim dajmo priložnosti in možnosti, da ostanejo na kmetijah
"Kmetijam moramo zagotoviti možnosti za pridelavo in razvoj raznolikih dopolnilnih dejavnosti in poskrbeti, da majhne kmetije, ki se ne morejo preživljati samo s kmetijstvom, spodbudimo z enostavnimi ukrepi, da tam ostanejo in ne opustijo svoje dejavnosti. Ohraniti moramo mlade na podeželju in jim zagotoviti podobne pogoje, kot jih imajo njihovi vrstniki v mestih. Mladi želijo od kmetije nekaj imeti in jim ni cilj le skrb za preživetje," je v pogovoru povedal Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije. Več v Kmečkem glasu (18. december 2019). 

Wed, 11. Dec 2019 at 12:00

167 ogledov

Izdelovanje klobas in salam na domačih kolinah
Meso za klobase, salame in želodce skrbno pripravimo tako, da odstranimo krvave dele mesa, hrustance, koščice, večje krvne žile, vezivno tkivo, kite, kožice in bezgavke. Od mesa ločimo vso mehko slanino. Uporabimo le trdo hrbtno slanino in slanino z vratu, stegen in plečet. Pri dodajanju obreznin, podtrebušnine in reber ocenimo, koliko slanine lahko še dodamo, in da ta ne bo mehka. V pusti mišičnini je razmeroma malo maščobnega tkiva (do 3 %), če pa so prašiči izjemno zamaščeni in je tudi mišičnina bolj ali manj prepredena z otočki slanine, pa pravimo, da je meso marmorirano. Marmoriranemu mesu dodamo manj slanine. Prave domače klobase, salame in želodci so narejeni samo iz prašičjega mesa in slanine.  Več med strokovnimi nasveti v Kmečkem glasu (18. december 2019).

Tue, 10. Dec 2019 at 12:00

146 ogledov

Kruh iz kmečke peči najbolj diši
Na Slovenskem je bil kruh vselej cenjen in je imel pomembno obredno vlogo za vse praznike. Še vedno pa najbolj zadiši, ko gospodinja vzame kruh iz stare krušne peči. V Robu pri Velikih Laščah so letos že četrtič pripravili državno ocenjevanje in razstavo kruha iz krušne peči, ki je bila tako pestra, da med 25 kruhi nista bila niti dva iz iste vrste moke. Tudi Zdenka Škrabec je v stari peči spekla nekaj hlebcev, ki so bili odlično ocenjeni. Več v Kmečkem glasu (11. december 2019).

Thu, 5. Dec 2019 at 07:48

179 ogledov

Krvavice
Gre za kašnate klobase, ki se po pravilniku o mesnih izdelkih razvrščajo v skupino pasteriziranih mesnin, podskupina kuhanih klobas. V Sloveniji je tradicija izdelave krvavic še vedno prisotna in predstavlja kulinarično dediščino slovenskega podeželja. Po pokrajinah so značilnosti krvavic zelo pestre glede na vsebino nadeva in dodanih začimb. Primer recepture za izdelavo krvavic, ki je zelo aromatičen in polnovreden, prinaša Kmečki glas (11. december 2019).

Thu, 5. Dec 2019 at 07:38

162 ogledov

Prašičereja
Z ohladitvijo nastopi čas kolin. Zato bo Kmečkemu glasu priložena posebna priloga z reportažo o uspešni prašičerejski kmetiji s Podravja, z napotki za najboljše kašnate klobase pa tudi z nasveti in opozorili pred afriško prašičjo kugo. Poznavalci pravijo: "Danes je v Sloveniji še ni, ne vemo pa, kaj bo jutri," zato je med rejci prisotna zaskrbljenost. Več v Kmečkem glasu (11. december 2019).

Wed, 4. Dec 2019 at 12:45

242 ogledov

Reja drobnice je v težavah
Število živali se je od leta 2009 zmanjšalo s 170.000 na dobrih 120.000. Sredstva in ukrepi SKP za programsko obdobje po 2020 še niso znani, neposredne podpore bodo verjetno ostale v podobni obliki, enako tudi podpore za OMD. Si pa rejci drobnice zaradi velikih težav v dejavnosti v okviru neposrednih plačil želijo shemo proizvodno vezanih plačil za rejo drobnice in so tovrstno pobudo že dali na kmetijsko ministrstvo. Kakšne so razmere in perspektive za rejo drobnice v Sloveniji piše v Kmečkem glasu (4. 12. 2019).

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarFranc FortunaVlasta KunejBarbara RemecKristijan  HrastarDragica HericDarja Zemljič

NAJBOLJ OBISKANO

Kmečki glas, najstarejši slovenski tednik, praznuje 72 let