Metuljnice nepogrešljive pri pridelavi vrtnin
Marinka Marinčič Jevnikar
Kmečki glas

Sreda, 27. maj 2015 ob 13:51

Odpri galerijo

Miša Pušenjak, strokovnjakinja za pridelavo zelenjave

Že stoletja so se kmetje zavedali velikega pomena metuljnic, med katere uvrščamo tudi stročnice, v kolobarju. Tako kot nekoč, velja še vedno tudi danes, da bi bilo idealno, da bi bilo v ekološkem kolobarju v pridelavi zelenjave vsaj 25% stročnic oz. metuljnic. 

Na koreninah metuljnic in seveda tudi stročnic namreč živijo bakterije, ki so sposobne dušik iz zraka vezati v rastlini dostopno obliko. S tem dušikom se hranijo najprej gostiteljice, nekaj pa ga za njimi vedno ostane v tleh tudi za sosednje ali naslednje rastline. Majhne bunkice, kroglice na koreninah, torej niso nekaj slabega za rastlino, v njih se skrivajo te koristne bakterije. Te »bunkice« so tudi pokazatelj, kako živa in rodovitna je zemlja, na kateri pridelujemo ekološke vrtnine.

Na vprašanje, zakaj so stročnice koristne, in še posebej o pridelavi leče, piše Miša Pušenjak, strokovnjakinja za zelenjadarstvo, v Kmečkem glasu.

  Miša Pušenjak, strokovnjakinja za pridelavo zelenjave Miša Pušenjak, strokovnjakinja za pridelavo zelenjave

Ste vedeli, da obstaja rdeča in rumena ter rjava in zelena leča ter da je vsaka primerna za drugo vrsto hrane? In zakaj stročnic nikoli ne pulimo? Berite Kmečki glas!

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 10. Dec 2019 at 12:00

55 ogledov

Kruh iz kmečke peči najbolj diši
Na Slovenskem je bil kruh vselej cenjen in je imel pomembno obredno vlogo za vse praznike. Še vedno pa najbolj zadiši, ko gospodinja vzame kruh iz stare krušne peči. V Robu pri Velikih Laščah so letos že četrtič pripravili državno ocenjevanje in razstavo kruha iz krušne peči, ki je bila tako pestra, da med 25 kruhi nista bila niti dva iz iste vrste moke. Tudi Zdenka Škrabec je v stari peči spekla nekaj hlebcev, ki so bili odlično ocenjeni. Več v Kmečkem glasu (11. december 2019).

Thu, 5. Dec 2019 at 07:48

143 ogledov

Krvavice
Gre za kašnate klobase, ki se po pravilniku o mesnih izdelkih razvrščajo v skupino pasteriziranih mesnin, podskupina kuhanih klobas. V Sloveniji je tradicija izdelave krvavic še vedno prisotna in predstavlja kulinarično dediščino slovenskega podeželja. Po pokrajinah so značilnosti krvavic zelo pestre glede na vsebino nadeva in dodanih začimb. Primer recepture za izdelavo krvavic, ki je zelo aromatičen in polnovreden, prinaša Kmečki glas (11. december 2019).

Thu, 5. Dec 2019 at 07:38

134 ogledov

Prašičereja
Z ohladitvijo nastopi čas kolin. Zato bo Kmečkemu glasu priložena posebna priloga z reportažo o uspešni prašičerejski kmetiji s Podravja, z napotki za najboljše kašnate klobase pa tudi z nasveti in opozorili pred afriško prašičjo kugo. Poznavalci pravijo: "Danes je v Sloveniji še ni, ne vemo pa, kaj bo jutri," zato je med rejci prisotna zaskrbljenost. Več v Kmečkem glasu (11. december 2019).

Wed, 4. Dec 2019 at 12:45

202 ogledov

Reja drobnice je v težavah
Število živali se je od leta 2009 zmanjšalo s 170.000 na dobrih 120.000. Sredstva in ukrepi SKP za programsko obdobje po 2020 še niso znani, neposredne podpore bodo verjetno ostale v podobni obliki, enako tudi podpore za OMD. Si pa rejci drobnice zaradi velikih težav v dejavnosti v okviru neposrednih plačil želijo shemo proizvodno vezanih plačil za rejo drobnice in so tovrstno pobudo že dali na kmetijsko ministrstvo. Kakšne so razmere in perspektive za rejo drobnice v Sloveniji piše v Kmečkem glasu (4. 12. 2019).

Wed, 4. Dec 2019 at 12:35

135 ogledov

Sušenje sadja kot dodaten vir zaslužka
Sadju lahko podaljšamo trajnost in ohranimo okus skozi vse leto s predelavo v različne sadne izdelke, kot so sok, sadno vino, sadni kis, sadno žganje, suho sadje in sadne shranke (marmelade, kompoti, ipd.). Dandanes imamo na voljo različne možnosti sušenja, a glavno, na kar moramo biti pazljivi, je temperatura sušenja, ki naj bo okoli 50 oC, in dovolj hitro (3m/sekundo), vendar ne prehitro gibanje zraka. Sušenje traja, dokler ne ugotovimo, da je v povprečju izhlapelo 80 % vode, torej so krhlji pravilno suhi, ko vsebujejo še okoli 20 % vode. Več med strokovnimi nasveti v Kmečkem glasu (4. december 2019).

Wed, 20. Nov 2019 at 15:04

98 ogledov

Vse najboljše z Višnjanskimi fanti
Moško vokalno petje ima v Višnji Gori bogato tradicijo in z veseljem lahko ugotovimo, da Višnjanski fantje več kot odlično stopajo v čevlje svojih predhodnikov. A brez njihovega iskrenega prijateljstva, glasbenega talenta ter pripravljenosti, da del prostega časa namenijo petju in razveseljevanju drugih, tega gotovo ne bi bilo. To so potrdili tudi na jubilejnem koncertu ob 10-letnici prepevanja, ko so jim prisluhnili številni zbrani gostje. Več v Kmečkem glasu (27. november 2019).

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarFranc FortunaVlasta KunejBarbara RemecKristijan  HrastarDragica HericDarja Zemljič

NAJBOLJ OBISKANO

Metuljnice nepogrešljive pri pridelavi vrtnin